doaganjeto na Isa..A,S vo posledo vreme e vostanoveno so kuran i sunet , i to prestavuva predznak na sudniuot den i toj ke sudi ke zboruva vo ime na boga i on ke zboruva za vasite lagi i ke vi gi otkrie vasite zabludi on ke zboruva vo ime na islamskiot umet, i ke gi zastapuva i ke bide vladar na islamkiot umeet.
Otkako ce mu dozvoli Allah dz.s. na Dedzdzal da se pojavi na zemja i see nered na nea, togas ce se Spusti Isa a.s. na zemjata - so dozvola na Allah dz.s.- kaj beloto minare vo istocen Damask vo Sam, ce bide oblecen vo dva dela od mirisna obleka, so polozeni race na krilata na dva meleki. Koga ce ja navedne glavata ce potece kapka, a koga ce ja podigne ce sjae kako biser. Sekoj nevernik koj samo ce go pocuvstvuva nego- viot zdiv ce umre. Negovoto spustanje ce bide megju spasenata grupa koja ce se bori so nego, sobrana vo borba protiv Dedzdzal, ce se spusti vo vreme na pocetokot na namazot i ce klanja so imamot na taa druzina. Ibn Kesir veli: “Ova e najpoznato mislenje kaj naucnicite deka mestoto kaj koe ce se spusti ce bide beloto minare istocno vo Damask” Ibn Kesir spomnuva deka vo negovoto vreme vo 741 godina po Hidzret, muslimanite go obnovile minareto so beli kamenja, dodeka negovata izg- radba bila od hristijanski imot koi go zapal- ile minareto koe bilo na toa mesto. Mozebi ova e dokaz za pejgamberlukot na Muhammed a.s. kade Allah dz.s. odredil deka izgradabata na minareto ce bide od hristijanski imot, za da bi se spustil Isa a.s. na toa minare, da ja ubie svinjata, da ne prima od niv nikakvo dzizje osven Islam ili pak da bide ubien, taka i drugite od nevernicite. (E-Nihaje / 145) Dokazi za spustanjeto na Isa a.s. od Kur’an i Sunnet Spustanjeto na Isa a.s.vo poslednoto vreme e vostanoveno so Kur’an i Sunnet, I toj e eden od predznacite na sudniot den. Dokazi od Kur’an-Kerim: 1- Allah dz. s. veli: “I bidejci im bese iznesen primerot so sinot na Merjem, narodot tvoj vednas pomina na razgovor.. se do zborovite.. i navistina toj e znak za sudniot den.” ( Ez-Zuhruf, 58-61) Odnosno: spustanjeto na Isa a.s. pred kraj na svetot e predznak za priblizuvanje na sudniot den. Kon ova aludira i slednovo citanje (Ve innehu le alemun lis-saati) “Navistina toj e predznak za Casot” Zborot: Alem znaci - znak i najava za krajot na svetot. Ova citanje (kiraet) se prenesuva od Ibn Abbas, Mudzahid i drugi komentatori na Kuranot. (Tefsir Kurtubi i Taberi) Se prenesuva od Ibn Abbas vo tolkuvanjeto na ovoj kuranski ajet (Navistina toj e predznak za sudniot den) rekol: “Toj znak e spustanjeto na Isa a.s. sin na Merjem pred krajot na svetot.” (Ahmed) 2- Allahovite zborovi: “I nivnite zborovi: Nie go ubivme Mesih Isa sin na Merjem Allahov pratenik. Ne go ubija i ne go raspnaa! Tuku toa im se pricini.. pa se do zborovite..i nikoj od sledbenicite na knigata nema sigurno da ne poveruva vo toa pred smrtta svoja; na denot suden ce bide svedok protiv niv.” (En-Nisa, 158-159) Ovie ajeti kako sto aludiraat na toa deka evreite ne go ubile nitu raspnale Isa a.s. tuku Allah dz.s. go vozdignal kaj nego, kako sto veli: “Koga Allah rece: O Isa, navistina, ce te zem- am i ce te vozdignam kon Mene..”( Ali Imran, 55) Isto taka tie aludiraat na toa deka nekoi od sledbenicite na knigata (hristijani) ce poveru- vaat vo Isa a.s. vo poslednoto vreme, a toa ce bide otkako ce se spusti i pred da umre, kako sto na toa aludiraat brojni verodostojni hadisi. Dokazi od Sunnet za spustanjeto na Isa a.s. Hadisite okolu ova prasanje se mnogubrojni, no nie ce se ogranicime samo na dva hadisi: Prenesuva Ebu Hurejre r.a. deka Allahoviot Pejgamber a.s. rekol: “Se kolnam vo onoj vo cii race e mojata dusa, naskoro ce sleze megju vas Isa sin na Merjem kako praveden vladar; ce go skrsi krstot, ce ja ubie svinjata, ce ja prekine vojnata. Bogatstvoto tolku ce se zgolemi sto ce nema da ima koj da go prima, duri edno sedzde ce bide povredno od dunjalukot i s# sto e na nego.” ( Buhari, Muslim) Potoa Ebu Hurejre veli: Citajte ako sakate: “I nema nikoj od sledbenicite na knigata koj koga ce umre nema vo nego kako sto treba da poveruva, a na sudniot den toj protiv niv ce svedoci.” (En-Nisa, 157-159) DZabir r.a. veli: go slusnav Allahoviot Pejga- mber kako veli: “Sekogas edna grupa od mojot ummet ce vojuva na strana na vistinata, pobedn- ici do sudniot den;Togas, ce sleze Isa sin na Merjem, a nivniot Imam ce rece: Klanjaj so nas kako imam! Toj ce rece: Ne;vie edni na drugi ste vodaci, poradi Allahovata milost sprema vas.” (Muslim) Sto e smislata vo spustanjeto na Isa a.s. vo poslednoto vreme? Ova prasanje mu pagja na pamet na sekoj vernik koj veruva vo Allah i Sudniot den. Naucnicite odgovorile na sledniov nacin: 1- Demant na evreite poradi nivnoto tvrdenje deka tie go ubile Isa a.s. So negovoto spustanje Allah dz.s. ce ja razotkrie pravata vistina, kako i deka toj ce gi ubie niv i nivniot vodac Dedzdzal. Ibn Hadzer mu dava prednost na ova mislenje vo odnos na preostanatite; 2- Isa a.s. ja najvil vo Indzil vrednosta na ummetot na Muhmmed a.s.. za ova Allah dz.s. veli: “Muhammed e Allahov Pejgamber. A onie koi se so nego se strogi kon neverencite, a mil- ostivi megjusebe. Gi gledas na ruku‘ i na sedzde, kako ja baraat dobrinata i zadovolstvoto Allahovo. Ima belezi na licata nivni od tragi- te na sedzdeto, Ete, takov bese primerot nivni vo Tevrat i takov bese primerot nivni vo Indzil: kako seme sto ce ja isfrli korata negova, ce se zajakne, a potoa ce zatvrdi vrz stebloto, vcudoneviduvajci go sejacot za da se razlutat so toa nevernicite. A Allah im veti na onie koi veruvaat i koi dobri dela rabotat proska i nagrada golema.” (El-Feth, 29) Zatoa Isa a.s. go zamolil Allah dz.s. da go napravi da bide eden od tie sledbenici na ummetot Muham- medov i Allah mu ja udovolil taa molba, go zadrzil kaj nego se dodeka ce go spusti vo posledno vreme da go obnovi Islamot. Imam Zehebi vo biografijata za Isa a.s. vo knigata “Tedzridu Esmaus-Sahabe” veli: “Isa sin na Merjem e ashab, pejgamber, go videl na Muham- med a.s. vo nocta na Isra, i go pozdravil. Toj e posleden ashab po umiranje.” 3- Isa a.s. ce sleze od neboto poradi priblizu- vanje na negoviot smrten cas, za da bide zako- pan vo zemja, bidejci sekoe stvorenie od zemja umira na zemja i se zakopuva vo zemja. Negovoto spustanje se sovpagja so pojavata na Dedzdzal, i nego ce go ubie Isa a.s. 4- Toj ce sleze da gi obvini hristijanite za laga, i da im gi otkrie nivnite krivoverstva i zabludi. Allah dz.s. vo negovoto vreme ce gi unisti site veruvanja osven islamskoto veruvanje. Isa a.s. ce go skrsi krstot, ce ja ubie svinjata i ce ja prekine vojnata. Isa a.s. ce bide praveden vladar od islamskiot ummet Koga ce se spusti Isa a.s. na zemjata, toj nema da donese nov bozji verozakon, tuku ce se spusti kako eden od vladarite na islamskiot ummet, na koi ce im sudi spored Allahoviot serijat, i ce bide obnovuvac na Islamot za da stane eden od sledbenicite na Muhammed a.s. Isa a.s. ce obavi Hadz vo Bejtul-Haram Spomnavme deka Isa a.s. e posleden ashab koj ce umre od ashabite na Allahoviot Pejgamber. Toj ce obavi hadzdz posle spustanjeto na zemja vo poslednoto vreme. Hanzala El-Eslemi go slus- nal Ebu Hurejre koj prenesuva hadis od Allahov- iot Pejgamber: “Se kolnam vo onoj vo cii race e mojot zivot, sinot na Merjem ce zanijeti za Hadz ili Umra ili obete vo mestoto Reuha.” (Muslim) Pojava na sigurnost i berecet na neboto i zemjata Seto toa ce se pjavi poradi pokornosta i preda- nosta na stvorenijata vo vselenata na svojot gospodar Allah dz.s. Covekot kolku ja zgolemuva svojata poslusnost i pokornost kon Allah dz.s. tolku Allah dz.s. mu ja pokoruva vselenata i s# sto e na nea vo negova sluzba. Koga ce se spusti Isa a.s. na zemjata, lugjeto ce znaat deka negovoto spustanje e predznak na sudniot den, togas ce se oddadat na ibadet i pokornost. Zatoa Allah dz.s. ce i naredi na zemjata da gi dade svoite plodovi, a na neboto da go spusti svojot bereket; i tolku ce se zgol- emi bogatstvoto na lugjeto sto nema da mozat najdat koj da im gi prima nivnite sadaki. Togas ce se izgubi megju lugjeto zlobata, zavidlivosta i omrazata. Vo podolgiot hadis na Navas ibn Seman vo koj se spomnnuva Dedzdzal, spustanjeto na Isa a.s., pojavata na Je’ dzudz i Me’dzudz, i molb- ata na Isa a.s. za nivno unistuvanje i propagj- anje. Allahoviot Pejgamber a.s. rekol: “Potoa Allah ce prati dozd pred koja ce se srusi sekoja kuca od drvo i glina. Zemjata ce ja izmie duri ce bide kako ogledalo. Potoa ce i rece na zemjata: Nikni gi svoite plodovi i vrati gi blagodetite. Lugjeto ce jadat od edno drvo i site ce sedat vo senkata na toa drvo. Mlekoto ce bide blagosloveno. Kamilata ce dava dovolno mleko za golem broj na lugje. Mlekoto na edna krava ce bide dovolno za celo pleme, a mlekoto na edno ovca za edna familija.” (Muslim) Ebu Hurejre prenesuva od Allahoviot Pejgamber a.s. deka rekol: “Pejgamberite se braca so razlicni majki a so ist tatko. Majkite im se razlicni a verata im e edna. Jas sum najblizok do Isa a.s., zatoa sto megju mene i nego ne bil drug pejgamber. Navistina toj ce sleze.. pa Allah vo negovo vreme ce go unisti Mesiha Dedzdzal. Na zemjata ce zavladee mir, duri lavovite ce pasat so kamili, tigarite so kravi, volcite so ovci, a decata ce igraat so zmiji koi nema da im nastetat.” (Ahmed) Isto taka se prenesuva od Ebu Hurejre deka Allahoviot Pejgamber rekol: “Se kolnam vo Allah, navistina Isa sin na Merjem ce sleze, kako vladar praveden..i nema da prima dzizje. Navistina bezgriznite ce ja ostavat mladata kamila bez ovcar. }e snema zloba, zavidlivost i omraza, ce bidat povikani da primat kolku sakaat bogatstvo, a nikoj nema da go primi.” (Ahmed) Imam Nevevi veli: “Toa znaci deka na lugjeto nema da im trebaat kamili, nitu ce posakuvaat da gi poseduvaat, bidejci ce ima premnogu bogatstvo, a mnogu malku zelba za nego. Nema da im treba poradi svesnosta deka se nablizuva kijametot.” Vo hadisot se spomnuvaat Mladi kamili “Kal-as”, bidejci tie se najblagorodni kamili, koi se smetale za najskapoceno bogatstvo kaj arapite. Toa e slicno na Allahovite zborovi: “I koga stelna kamila bez ovcar ce ostane”. (Et-Tekvir, 4) Znaci, nikoj nema da ja bara nitu da se interes- ira za nea . Kolku ce se zadrzi Isa a.s. na zemjata? Sto se odnesuva do prestojuvanjeto na Isa a.s. na zemjata posle negovoto spustanje na nea, vo nekoi predanija se prenesuva deka ce se zadrzi na zamjata sedum a vo drugi cetirieset godini. Vo predanieto na Muslim od Abdullah ibn Amr stoi: “Potoa Allah ce go isprati Isa sin na Merjem.. i toj ce ostane megju lugjeto sedum godini, vo koi nema da ima neprijatelstvo megju dvajca. Togas, Allah ce isprati studen veter od strana na Sirija. Nema da ostane ziv nikoj vo cie srce ima trunka dobro ili iman.” Vo predanieto na Ahmed i Ebu Davud stoi: “}e se zadrzi na zemjata cetirieset godini, potoa ce umre, a muslimanite ce mu klanjaat dzenaze.” Ovie dve predanija se verodostojni, megjutoa postoi megju niv vidliva nejasnotija, osven ako predanieto od sedum godini se odnesuva na periodot posle spustanje. Togas, koga bi se dodalo toa vreme od sedum godini so vremeto provedeno na zemja pred negovoto vozdignuvanje na nebo a toa bilo trieset i tri godini, zaedno toa bi socinuvalo cestirieset godini. Perio- dot od triesest i tri godini se spomnuva kako najcesta starosna vozrast na Isa a.s
