Temava malce me potrese...
Vaka, prvo ke gledam denot kako posleden da go iskoristam maksimalno i sto e mozno podobro.
Ke se pozdravam so site koi mi bile dragi licnosti i ke im posakam zdravje, sreka, ljubov i doooolg zivot (vo nikoj slucaj nema da bidam sebicna zatoa sto toa na mene ke mi se sluci, naprotiv).
Posle, ke otidam kaj onie koi mi napravile loso vo zivotot i koi ne zasluzile da otidam kaj niv pred smrtta (ama sepak ke go napravam toa) i ke im kazam fala za celoto loso sto mi go napravile vo zivotot i za se sto mi priredile, za sekoja proliena solza, za sekoja neprospiena nok, za sekoja bolka i stradanje. Ke im napomenam deka mi e zal sto sum se zamarala so takvi kako niv i patem ke im zablagodaram sto so sekoj udar me napravile dovolno cvrsta licnost, koja moze se da izdrzi i da bide podgotvena za nivniot sleden udar. I na niv ke im dadam sovet, ako nemaat druga rabota, osven da go pikaat nosot vo tugite zivoti i na nekogo se da mu zemaat i unistuvat, neka prodolzat taka. Ima nekakva korist i od niv, takvite krevki i naivni licnosti kako sto jas bev porano, nekoj mora da gi napravi cvrsti i izdrzlivi.
Posle ke se pozdravam so moite i so brat mi, ke pominam eden semeen rucek so niv.
I na kraj ke otidam kaj moeto najmilicko i ke si pominam naprekrasno so nego, da se potsetam na ubavite momenti i na toa sto me pravelo srekna vo zivotot. Ke bidam so nego za posleden pat i ke ja docekam smrtta so nego.The end :pop:
Wow koja romantika bese ova :nenene:
Mnogu raboti nekako mi se vidoa, ama brza sum, pa valjda ke uspeam site da gi zavrsam