Draga,
posle podolgo vreme da spodelam nesto so tebe.
Edna misla cel zivot me sledi i valjda ke me sledi do kraj.
Kako mal, iako togas ne razbirav mnogu od toa, se desi soedinuvanje na Germanija. Eden narod vo dve drzavi se soedini na miren nacin, bez pukanje. Tie sliki, dokumentarci, storii od ucesnici, do denes me sledat. Kako ne-slobodni lugje ja prezemaat sudbinata vo svoi race, srusuvaat zidovi, urivaat diktatura i nesloboden rezim i na kraj brat so brat od dvete strani odat preku granica i se pregrbnuvaat. I da ne pripagjas na toj narod tie sliki budat tolku emocii sto ne mozes da ostanes ramnodusen i da se vozhituvas na toa sto se desi.
Si mislam vo sporedba, koja sudbina nie kako Makedonci imame, nikogas soedineti, ziveeme razdeleni vo povekje drzavi i za zal nesto slicno nema nikogas da se desi. Si vikam, kako li ke bese nie kako narod od site strani na granicite da najdevme sili za takvo nesto, da gi srusime granicite sto ne delat, vidlivite i ne vidlivite. Lugje koi pripagjaat na ist narod da bidat zaedno i slobodni? Kakvi cuvstva ke ni se budea vo tie momenti? Za zal toa mozeme samo da predpostavime i ke ostane son. Denes sme podaleku od koga i da e za takvo nesto.