eve vi nesto sto ke ve prosvletli a ne na pamet da zborime gluposti:Amino kiselinite (ak) pretstavuvaat osnovni gradezni edinici so cija kombinacija se gradat razni proteini vo organizmot. Tie se nositeli na azotot i toj vo niv se sodrzi 16% od vkupniot azot vo organizmot.
AK se edni od trite osnovni hranlivi materii (monosaharidi, masni kiselini, amino kiselini). Zatoa tie se osnovni (esencijalni) za zivotot na sekoj organizam.
AK vo golema merka ucestvuvaat vo gradbata na muskulite i vo svrznotot tkivo. Tie ucestvuvaat vo gradbata na hormonite i na preku 2000 enzimi.
AK ucestvuvaat i vo gradbata na organite vo organizmot, vo gradbata na zlezdite, rastenjeto na kosata, (19)tite, se naogjaat vo sostavot na telesnite tecnosti i se neophodniza gradbata na osnovata na koskite.
AK se javuvaat kako nezamenlivi prnesuvaci i specificni svrzuvaci na razni materii vo krvototkot i vo tkivata, tie se neophodni faktori za koagulacija, vazni se za odbrambeniot sistem preku sozdavanje na imunoglobin, potocno antitela..
Obicno se zboruva deka postojat 22 AK, no na ova treba da se dodadat uste nekoi ostanati 7 AK. Site 29 AK imaat ednakvo znacenje za organizmot, a nekoi od niv se mnogu znacajni za pravilnata ishrana na sekoj poedinec.
Sekoj individualen tip na protein e komponiran od specificna grupa na AK i vo specificen nacin na gradenje. Kombinaciite na AK vo telesnite proteini sluzat za gradba na neurotransmiteri ili za prek*rsori na neurotransmiterite koi po hemiski pat gi prenesuvaat informaciite od nervnite kletki kon drugite kletki. Poedini AK se vazni za prenos na nekoi informacii od mozokot kon periferijata. Ova e mozno bidejki AK ja preminuvaat celebralnata bariera i stigaat do sekoja kletka.
Vo crniot drob 80% od AK se sintetiziraat, a samo 20% e neophodno da se vnesat od hranata.
Ovie vazni AK koi organizmot ne e vo sostojba da gi sintetizira, tuku treba da gi vnesuva so hranata se vikaat esencijalni amino kiselini (EAK). Vo ovaa grupa spagjaat histidin, izoleucin, leucin, metionin, fenilalanin, treonin, triptofan i valin.
Faktori koi predizvikuvaat deficit na EAK se losa asorpcija, infekcija, trauma, koristenje na nekoi lekovi, vozrast, neizbalansirana ishrana i sl.
AK se dobivaat od meso i mesni proizvodi, kvasec i od rastenija.
Od biohemiski karakter AK se delat na D (Desno) i L (levo) svrtena forma, a za organizmot pokorisni se L formite.
Ostanatite AK organizmot moze da gi sintetizira.
Tie se vikaat neesencijalni amino kiselini i tuka spagjaat: alanin, asparagin, asparaginska kiselina, cistein, cistin, glutaminska kiselina, glutamin, ornitin, prolin, serin, tirozin, 5-hidroksi triptofan, dioksifenilalanin (DOPA), taurin, keto kiselini i dr.