Podno greenje voopsto ne e isplatliva opcija spored mene.
Najprvo e mnogu tromo, odnosno nema moznost za pobrza regulacija na teperaturata. Podnoto greenje ja gree kosulicata, koja sluzi kako akumulator na toplina koja potoa ja ispusta vo prostorot. Za da akumulira toplina treba da ima kapacitet odnosno tezina. Kosulicata treba da bide najmalku 5cm za da gi pokrie cevkite no mnogu cesto e nad 7cm.
E sega seto ova treba da bide planirano uste vo samoto proektiranje za da moze da se podnese ovoj teret. Razmislete kolku moze da se zastedi vo samata gradba bez ovie baranja.
Vtoro, samata opcija da ti pominuvaat cevki so voda, niz kosulicata voopsto ne e primamliva opcija. Zamisli da ima nekakov kvar ke treba da kopas se do ploca. A kvarovi se slucuvaat, ponekogas i od nevnimanie.
Ponatamu, ima ognicuvanja kolkav prostor smees da pokries kaj vakviot sistem. Ne smees da postilas tepisi preku celata soba, ne smees da imas povrsinski golem mebel koj lezi na podot i sl.
Najdobrata opcija koja imam videno e so vgraduvanje na kanali za cevkite za greenje vo zidot, i ova posebno e mnogu lesno da se izvede koga nema maltarenje odnosno koga namesto maltarenje se postavuvaat knauf ploci. Samo so vadenje na kapakot se ima pristap do site cevki, pa bilo kakov servis ili zamena e mnogu brza i lesna. (Inace istiot sistem se primenuva i kaj vodovodnite cevki).
A dokolku e planirana toplotna pompa togas nema izbor i mora fenkojleri, samo i tamu ima razlika.
A za greenje na topotna pumpa imam slusnato samo pozitivni iskustva. Poveketo familii vo Prilep koi gi poznavam i koi se prefrlija na greenje so toplotna pumpi se prezadovolni. Skoro site proekti gi ima raboteno Euroterm, so Airmac toplotbni pumpi i fenkojleri. Edinstven problem e investicija. Paralelno so toplotnata pumpa site postavuvaa termofasadi i visokoizlacioni prozori i vo prosek nekade gi kostalo okoku 20.000 po objekt.
Najprvo e mnogu tromo, odnosno nema moznost za pobrza regulacija na teperaturata. Podnoto greenje ja gree kosulicata, koja sluzi kako akumulator na toplina koja potoa ja ispusta vo prostorot. Za da akumulira toplina treba da ima kapacitet odnosno tezina. Kosulicata treba da bide najmalku 5cm za da gi pokrie cevkite no mnogu cesto e nad 7cm.
E sega seto ova treba da bide planirano uste vo samoto proektiranje za da moze da se podnese ovoj teret. Razmislete kolku moze da se zastedi vo samata gradba bez ovie baranja.
Vtoro, samata opcija da ti pominuvaat cevki so voda, niz kosulicata voopsto ne e primamliva opcija. Zamisli da ima nekakov kvar ke treba da kopas se do ploca. A kvarovi se slucuvaat, ponekogas i od nevnimanie.
Ponatamu, ima ognicuvanja kolkav prostor smees da pokries kaj vakviot sistem. Ne smees da postilas tepisi preku celata soba, ne smees da imas povrsinski golem mebel koj lezi na podot i sl.
Najdobrata opcija koja imam videno e so vgraduvanje na kanali za cevkite za greenje vo zidot, i ova posebno e mnogu lesno da se izvede koga nema maltarenje odnosno koga namesto maltarenje se postavuvaat knauf ploci. Samo so vadenje na kapakot se ima pristap do site cevki, pa bilo kakov servis ili zamena e mnogu brza i lesna. (Inace istiot sistem se primenuva i kaj vodovodnite cevki).
A dokolku e planirana toplotna pompa togas nema izbor i mora fenkojleri, samo i tamu ima razlika.
A za greenje na topotna pumpa imam slusnato samo pozitivni iskustva. Poveketo familii vo Prilep koi gi poznavam i koi se prefrlija na greenje so toplotna pumpi se prezadovolni. Skoro site proekti gi ima raboteno Euroterm, so Airmac toplotbni pumpi i fenkojleri. Edinstven problem e investicija. Paralelno so toplotnata pumpa site postavuvaa termofasadi i visokoizlacioni prozori i vo prosek nekade gi kostalo okoku 20.000 po objekt.