Nemilev deka povtorno ce ja pocustvuvam starata bolka,deka povtorno ce me boli dusata ,no sega mnogu povejce....Mnogu e surova vistinata i mnogu boli,no sto mozam protiv nea......Tolku mnogu me boli,a nesmeam da pustam glas,nesmeam da pokazam kolku te sakam,kolku mi trebas.....Boli koga nekoj bez zbor ce te ignorira....Se custvuvam kako jasmin bez miris,kako ptica so skrseni krila...kako nebo bez sonce....Povtorno sum sama kako nikogas dosega , so srce prepolno so bolka i ljubov so koja neznam sto da pravam...Nezalam za momentite sto gi pominav so tebe,za strasnite baknezi sto ti gi podariv.....barem uste ednas go pocustvuvav mirisot na tvojata koza....Nemozev da poveruvam deka sum do tebe,deka ti go custvuvam bienjeto na srceto.....deka so baknez ja dopiram tvojata koza...Posakuvav vo tie momenti da se izgubam vo vremeto,da zapre ,za da ostanam zasekogas vo tvojata pregratka.Seuste go custvuvam dopirot na tvoite usni na moite gradi,bez razlika deka ti se gadese od mene,uspea da izdrzis....Sega ,povtorno sama vo pregratkite na samotijata..izgleda deka samo osamenosta e vljubena vo mene...