mi nedostigas premnogu, se bi dala da mozam da bidam so tebe, barem uste samo ednas... sakam da te pocuvstvuvam, sakam da te imam... iako znam deka nekoi okolnosti toa ne ni go dozvoluvaat... ne, ne mozam da preminam preku tvojata ljubomora, a mnogu bi sakala da bides kakov sto bese prvata godina, koga se ni bese sovrseno, koga ziveevme vo eden svet kade dominirase samo rozevata boja... nisto ne mi e vazno bez tebe, mozebi si mislis deka mi e lesno... ne, voopsto ne e taka, iako se smeam, jas placam vo mojata dusa, koja taguva po tebe...
dali nekogas ke bideme pak zaedno i pokraj se?!