Tesko mi e. Sto da pravam? Kako da te zaboravam? Uffff. Budalo, ke pomine vreme ke svatis sto gubis, ke zalis za tvojot odnos. Kolku samo sakam da te zaboravam, da zaboravam deka postois, da pominam, da ne te poglednam, da ne se zamaram koga sum izlezena barajki te kaj si, so kogo stois, da ne si so druga. Kolku samo sakam da pomine vreme, da te zaboravam, a ti da se vratis, da me molis i da ti vratam za se sto mi napravi (iako toa ne e tolku seriozno kako sto jas go preuvelicuvam). Leleeeeeeeeeeeeeee kako da go izdrzam ova? Iako so sekoja naredna tvoja postapka se poveke i poveke mi dokazuvas deka ne vredis, deka ne si zasluzen za moite nervozi, za moite stradanja i bolki. Kako da go svatam toa? Zosto ne gi slusam drugite koga mi vikaat deka ima i podobri. Deka devojka kako mene zasluzuva mnogu podobra prilika? Kako da gi poslusam koga srceto e posilno od razumot? Se mrazam sebesi sto te sakam. Kako da te zamrazam i tebe?