Vo posledno vreme ne sonuvam nishto, ili koga sonuvam, ne se sekavam na sonot... no ima neshto shto me nosi vo drugi sonishta, razmisluvam za nekoi, po malku "mrachni" sonishta, shto gi imam sonuvano vo minatoto (detstvoto itn.). Dozvolete mi da spodelam so vas eden shto go soniv pred poveke od shest, mozebi sedum god., a vednash posle nego, neshto shto sonuvav pred okolu edna god.
1. Ne bev doma, bev kaj tetka mi i familijata na gosti edno leto, spiev vo dnevnata soba (mislam deka beshe vtornik ili sreda), bratuched mi isto taka... mojot krevet beshe jasno svrten kon vratata... zaspivam... jas povtorno lezam vo krevetot, istata slika od sobata... od vratata vleguvaa tri zeni vo crno, dvete stranichni bea epten malku vo pozadina (ne se sekavam dali tie dve, ili zenata vo centarot beshe debela), me baraat, se upatuvaat direktno kon mene so pogled poln gnev, razbesneti, mi prefrluvaat za neshto ili vikaat (ili toa mozebi beshe samo zenata vo centarot), i pochnuvaat da me zagushuvaat, da me davat vo svojot gnev i so race... Se preplashiv i se razbudiv... Ne mozev da dojdam pri sebe... Se beshe taka realno i mrachno...
2. Chekoram po edna ulica potopena vo magla (ili maglata doagashe malku ponatamu), ne mn golema ulica, ogranichena so dva dzida od stranite koi mi vlevaa chuvstvo na klaustrofobichnost... pred dzidot od mojata desna strana imashe zasadeno iris, ne dovolno rascuteni, cvekinjata gledaa kon podot... Chekoram poleka, koga naednash edno od cvekinjata se svrte kon mene, me pogledna zastrashuvachki, ili, nekako so avtoritet, onoj avtoritet shto go ima pogledot na Isus ili nekoj svetec... kako da mi veleshe so pogledot: "Ti rekov! Te preduprediv!..." ili taka neshto. Ne mozev da sfatam za shto me obvini, ili potochno, kon shto sakashe da me nasochi, zatoa shto ne mi deluvashe kako da mi se obraka so losha namera, i pokraj mrachnosta vo celata taa hermetichnost...
Dokolku nekoj e vo sposobnost i chuvstvuva potreba da mi pomogne da gi otpletkam jazlite, beskrajno sum mu blagodarna! Beskrajno!