deneska,utre zadutre mi falis neizmerno,svativ deka veke nikogas nema da te gusnam,da ja osetam taa toplina i ljubov a bi da dal se za da go pocuvstvuvam toa...od den na den probuvam mozebi i stanuvam posilen i se pomiruvam so taa pomisla deka veke nikogas nema da bides so mene...probuvam se smeam,si vikam pa ete ziveam i bez tebe,i si vikam gotovo ne vredis treba da te zaboravam,sakam da izlezes od moeto srce......sakam...ama nemozam...sekogas ke te sakam...znaes dobro samata...kolku bi sakal sega da mi se javis i da ti go slusnam glasot..........pominuva vreme znam se izmacuvam sebesi...me izmacuvas....me izmacuva ljubovta prema tebe....a kako da prestanam da te sakam???samo ke go potisnuvam toa...i ke se lazam sebesi kako pocnuvam da oladuvam,a momentot koga ke te vidam......znam ke prepuknammmmm...od maka sto ne sum do tebe sto ne te drzam za raka...sto ne si do mene ....