Најекономично греење и ладење

  • Креатор на темата Креатор на темата Dr Zmigo
  • Време на започнување Време на започнување
>documentary
>music
>lawl

1345170498504.jpg
 
Според преводот што го даваа баш не се нормални.
Како калуѓерка да го правела преводот.

Ass-ректум
Licking pussy-Кунилингус
The F word (fuck)-Збор на С (секс)

мхм

Врвот, bad mother fucker - лошиот глупак. o_O
 
Imam edno prashanje do vas.
So zamena na starata stolarija stavame pvc prozori so razlicen koeficient na toplosprovodlivost. Pri toa se zgolemuva rizikot od pojava ma vlaga (mufla) vo nashiot dom. Provetruvanjeto na sabajle I navecer samo go reducira rizikot od pojava na vlaga no vo osnova onie objekti koi se severni se poveke skloni kon ovaa pojava. Ova go kazuvam vrz osnova na iskazite na luge koi smenale dograma I zatvorile eden problem (pomala smetka za struja) a otvorile nov (vlaga).
Trgnuvajki od toa deka mojot stan e severozapaden, imam mal balkun (ke moram da susam alishta vnatre bidejki sushara ne mislam da kupuvam niti pak koristam) se poveke pocnuvam da razmisluvam dali e popametno na veke postoeckata dogrsma koja e stara 25god. da ja sredam max, shtelovam, stavam gumici I dihtoni I da im go smenam samo stakloto. Segashnata dograma ima dvojno staklo, za toa vreme popularno. Sega mozam da stavam staklo koe go stavat na pvc profilite I barem od strana na staklo da imam dobra toplotna izolacija a od strana na samoto drvo maximalno da se sanira. Dali nekoj ima slushnato za vakva sanacija na dogrammata, dali spored vas e pametno ili neshto propushtam? Momentalnata situacija se dogramata e sredna I so dobar majstor bi mozelo ds se postigne neshto.
Ve molam za mislenje.
Srekni Praznici
 
Jas imav jelovica prozori so dve stakla, i bev na ist um da na starite prozori stavam termopan staklo, ama ne se nafatija na taa ekskurzija od pricina deka tehnicki ne e izvodlivo, ili izvodlivo e ama treba da se obrabotuvaat starite ramki so sto doagame do neisplatlivost. E ova bese pred 4 godini sega ne znam.

A za vlagata odnosno kondenzacijata e drug problem koj e resliv ili nemora da znaci deka ke ti se pojavi vlaga.

Pozdrav
 
[quotemolam"Sass, post: 6576891, member: 57441"]Jas imav jelovica prozori so dve stakla, i bev na ist um da na starite prozori stavam termopan staklo, ama ne se nafatija na taa ekskurzija od pricina deka tehnicki ne e izvodlivo, ili izvodlivo e ama treba da se obrabotuvaat starite ramki so sto doagame do neisplatlivost. E ova bese pred 4 godini sega ne znam.

A za vlagata odnosno kondenzacijata e drug problem koj e resliv ili nemora da znaci deka ke ti se pojavi vlaga.

Pozdrav[/quote]

Blagodaram na odgovorot sass
Te molam da mi kazish osven so provetruvanje, na koj nacin toa se sreduva?
Se ova za cel poeknomicno zagrevanje se razbira.
 
Obicno vlaga (kondenzacija) a podocna i muvla se javuva kako proizvod na tempearaturata i vlaznosta na vozduhot vo samata prostorija. Pr. eden covek vo 24h proizveduva okolu 2.5l voda.
Dokolku prostoriite (sobite) ti se konstantno zagreani, nema da imas problem so vlaga ili kondenzat, odnosno dokolku tempearturata ja drzis iznad temperaturata na tocka na rosa.

Tocka na rosa e korelacija na dva parametri i toa tempeartura i vlaznost na samiot vozduh pri koi parametri vodata od gasna agregatna sostojba preminuva vo tecna.
Hipoteticki ako ja znaeme vlaznosta vo samata prostorija kako i temperaturata na povrsinata (betoski gredi, kako najkriticni tocki), bi mozele da go odredime i rizikot od pojava na kondenzacija na tie tocki.

E sega, dokolku imame nadvoresna izolacija, samata temperatura na povrsinata na tie tocki e poviska, a so toa i moznosta pomala za pojava na kondenzacija.

Taka da edno care e nadv. izolacija makar na samite betoski gredi, ili konstantno zagrevanje, kade imame potopol vozduh vo samata prostorija, a po zakon na fizika kolku vozduhot e potopol (ima povisoka temp.) ima moznost za pogolema atpsorpcija na vlaga.

I provetruvanjeto ne e funkcionalno dokolku imame golema vlaznost nadvor.

Nakratko i uprosteno e tolku, ako nesto ne ti e jasno slobodno prasaj.
 
Sass blagodaram na odgovorot.
Jas posledniov mesec premnogu luge slusnav kako se zalat od pojava na vlaga posle zamena na prozori. Iskreno toa me zagrizi. Cekor eden, veke imam kazano prethodno ke bide nabavka na klima (suzumu ili od gree neshto). Cekor dva ke bide 15cm tervol nad plocata nad mene (stanot mi e masandra na 10 sprat). Cekor tri borba so dograma. Za tret cekor ke ja ispitam moznosta za postavuvanje na nisko ili visoko emisiono staklo, kako Ida se vikashe. Ova so cel pprostorijata sepak da dishe. Sepak ne e isklucena moznosta I sosema da smenam I stavam..pvc. od toa me odvraka samo kondenzacijata. Inace zgradata ima od nadvor 5cm stiropor
 
5cm stiropor e sosema dovolno a isto taka bidejki ke se grees na klima, pretpostavuvam ke ti bide vklucena non-stop taka da ke imas zagrevanje kontinuirano i nema da ima moznost za kondenzacija.
Problemot na pvc prozorite (ili nekoi drugi) kade nemame razmena na energija pomegu dve sredini (vnatre i nadvor), ne e poradi toa sto se pvc tuku poradi toa sto samiot prozor mnogu dobro dihtuva.
Dokolku se stavat drveni namesto pvc koi (drveni) se parapropusni, toa e mnogi mala povrsina za transport na energija i ne vlijae (citaj, zanemarlivo malku) na samata mikroklima vo prostorijata.

A kako sto pogore napisav, sto ako nadvor imame golema vlaznost???

Jas kade ziveam vo kuka gi izolirav nadvoresno so stiropor (3-5cmm) samo betoskite gredi, i poveke na tie mesta (po kosevite) ne mi se pojavi kondenzacija.

Za sporedba, toplinskata provodlivost na betonot e okolu 2 W/mK, cigla okolu 0.6-0.7 W/mK, stiropor okolu 0.04 W/mK,
sto znaci 1cm stiropor e ekvivalentno na 20cm cigla ili 55-60cm beton, a za 5 cm racunaj beton 2.5m z 5cm stiropor.

Zatoa e i pricinata sto se pojavuva kondenzacija po samite kosevi, odnosno onamu kade e najstudeno (betoskite gredi)[DOUBLEPOST=1398665077][/DOUBLEPOST]Dopuna:

Ako vo samata prostorija e mnogu ladno i e vlazno i pokraj toa sto imas i 30cm stiropor, taa vodena parea ke se izkondezira nekade , primarno na najladnite povrsini.

Slikovito: kako vo kola koga nadvor mnogu vrne (vlazno) a vnatre vleguvaat poveke luge koi disat i proizveduvaat mnogu vodena parea, a greenjeto uste ne pocnalo da duva toplo, i rezultat e sto se kondenzira pareata na samite pozorci koi se najstudeni, se dodeka ne se zagree vozduhot vo kolata koj kako takov moze da primi (atsorbira pogolemo kolicestvo na vodena parea), ili laicki go susi vozduhot. Samo sto vo kolata na samite prozorci kondenzacijata e vidliva, a po kosevite vo stanot ne bidejki e upiena vo samiot zid.

Mislam deka bev dovolno jasen
 
Последно уредено:
Tocka na rosa e korelacija na dva parametri i toa tempeartura i vlaznost na samiot vozduh pri koi parametri vodata od gasna agregatna sostojba preminuva vo tecna.
Hipoteticki ako ja znaeme vlaznosta vo samata prostorija kako i temperaturata na povrsinata (betoski gredi, kako najkriticni tocki), bi mozele da go odredime i rizikot od pojava na kondenzacija na tie tocki.
По која формула се пресметува точката на роса?
 
Apsolutno. Fala mnogu. Ke kazam shto sum napravil.
 
По која формула се пресметува точката на роса?

Da ne listam po literatura mora da ima na net gotovi tabeli i online presmetki
 

Kajgana Shop

Back
На врв Bottom