Da idam ja tamu kaj nekoi naslednici na Hitler i toj jazikot nikakov ke im go zboram i na pauza od rabota, zgora na se, ke me izbegavaat i ke bidam prinuden so kinezi da se druzam.
Ne idam be kaj so ne me sakaat. Klosari.
Sedi tuka, cuci si. So malku pari zivotce. Poraboti si, slusaj gazda nekolku godini, soberi pari, biznisce otvori, da ti trgne.
Bolje da ne ziveat preselenive? Daleku od doma, od majka, tatko, brat, sestra, drustvo, daleku od osnovnoto u koe sum ucel?
Niso bolje ne ziveat. Mesto da idat na odmor nadvor od Makedonija (ko nie sto praime, Grcija, Turcija, more, pesok, gluposti), oni za godisen odmor vo Makedonija idat, da se iznaguskaat so rodninite.
Dzabe ke se selam. Ko klosar cel zivot ke go pominam.
A tuka vo Skopje mi e i srednoto, i osnovnoto, i mama, tato, bato, i na dedo mi i baba mi grobot, i na pradedo mi i baba mi, i na toj dedo pred nego.
I ja ko klosar da idam da se selam poso ne sum mozela do pari da dojdam ovde? Nikoj dosega ne se preselil i ja, kukavica, da se preselam?
Pa kolku i da ne gi sakam makedoncite, od sto sme glupavicki, ama ne se selam.
Ja im se cudam i na ovie od drugi gradovi sto se selat vo Skopje. Bolje da ne ke mi e vo Skopje, nego doma?
Niso bolje ne im e...
Doma vo svojot grad, bolje bi si ziveele...
