- Член од
- 17 март 2005
- Мислења
- 11.493
- Поени од реакции
- 1.592
Komunizmot e propoadnata politicka filozofija i praksa. Ne e najdobro socijalno resenie, naprotiv, toj se kosi so osnovnite covekovi vrednosti (sloboda, ekonomski prosperitet, itn.) za koi propagira deka gi protezira.
Komunizmot se bazira na nerealni osnovi koi baraat unistuvanje na dosegasni institucii (na pr. familijata) za da dovedat do isceznuvanje na drzavata kako preduslov za vleguvanje vo komunizam. Vo toj proces, komunizmot gi pravi odnosite megju lugjeto, a posebno megju lugjeto i tie sto vladeat, krajno brutalni.
Spored procenkite, vo imeto na komunizmot (ili zaradi nego) nastradale megju 60-65 milioni lugje.
Tito povekje bil preokupiran so vlast a potoa so menadziranje na nacionalnite prasanja vo poranesna Jugoslavija, otkolku so ortodoksen komunizam. Zatoa i stana "reformator" vo 1948.
Che Gevara e isto taka e povekje borec protiv imperijalizmot vo Latinska Amerika, otkolku komunist vo klasicen marksisticki stil. No interesno e sto onie drzavi vo Latinska Amerika kako Chile na primer koi bea izvikani zaradi borbata protiv komunistite na Che Gevara, denes imaat najvosoka stapka na ekoomski rast i sloboda, za razlika od onie sto ostanaa pod komunisticka vlast ili koi se uste si igraat so takvite idei (Kuba, Nikaragva, Venecuela itn.)
Komunizmot se bazira na nerealni osnovi koi baraat unistuvanje na dosegasni institucii (na pr. familijata) za da dovedat do isceznuvanje na drzavata kako preduslov za vleguvanje vo komunizam. Vo toj proces, komunizmot gi pravi odnosite megju lugjeto, a posebno megju lugjeto i tie sto vladeat, krajno brutalni.
Spored procenkite, vo imeto na komunizmot (ili zaradi nego) nastradale megju 60-65 milioni lugje.
Tito povekje bil preokupiran so vlast a potoa so menadziranje na nacionalnite prasanja vo poranesna Jugoslavija, otkolku so ortodoksen komunizam. Zatoa i stana "reformator" vo 1948.
Che Gevara e isto taka e povekje borec protiv imperijalizmot vo Latinska Amerika, otkolku komunist vo klasicen marksisticki stil. No interesno e sto onie drzavi vo Latinska Amerika kako Chile na primer koi bea izvikani zaradi borbata protiv komunistite na Che Gevara, denes imaat najvosoka stapka na ekoomski rast i sloboda, za razlika od onie sto ostanaa pod komunisticka vlast ili koi se uste si igraat so takvite idei (Kuba, Nikaragva, Venecuela itn.)