Vaka, bev "sutnata ko krpa", kako sto pisuva pogore, posle tri godini vrska poradi nekoja opasna kengurica sto skoknala na moe mesto. I ok, deckoto bil kakov sto bil, sum zasluzuvala podorbar i slicni komentari... Pomina vreme, mi se pojavi nova licnost vo zivotot i od strav mozebi za se pred toa sto mi se imase sluceno, jas nikako da se opustam so covekov. Se so ogromni rezervi. I posle takvoto rezervno odnesuvanje i mislite mi se vo rezerva i cuvstvata. Se toa dovede me dovede do NIKADE... Sega neznam dali go sakam ili ne, se nerviram i mozebi za nekoi raboti ljubomoram, a za golemi raboti mi e seedno. Neznam da osekam, neznam da sakam. I mi znaci i ne mi znaci ama ic, i ke mi bide gajle ako go nema... Drug pat pak, nemozam a da ne go slusnam bar... No samo edno sakam da prasam: Sega mene mi e redot???