@komandant_Mark
Ova so kvadraturava e epten rastegliva rabota. Ako "otvoris prozori" nikogas nema da zagrees nitu 10m2, ako me razbiras sto sakam da kazam (se zavisi od izlocijata). Bez da se presmetaat vistinskite gubitoci moze samo da se nagadja. Toa sto nekoj kazuva deka gree volku nekoj tolku M2 voopsto ne e relevantna kategorija.
Mozes da go primenis "metodot na tzlatko za presmetka na COP" ( ha,ha,ha ) pa da si gi odredis "tvoite" gubitoci na energija za doticnata prostorija. Stavi nekoja mocna grealka za tvoite neznam kolku kvadrati, izmeri ja potrosuvackata za poznato vreme i poznati temperaturi I/O, podeli go toa so casovite na grenje, ce dobies prosecna potrosuvacka na cas . Toa e fakticki snagata na izduvot za baranata klima! (normalno orientaciona vrednost). So nekoj RAZUMEN PROSECEN COP od da kazeme 2-2.5 ce gi dobies i trosocite greeci se so klima.
Pri ova pazi da si ostavis rezerva vo snaga pri izborot na snagata na klimata, no ne premnogu. Ako e prejaka klimata pri nadv. T od na primer 5-15 C ce imas custvo deka vo prostorijata ima promaja. Vsusnost kaj klimite koga na izduvot taa pirka so pomalku od 1000w (toa e nekakva granicna vrednost ) se custvuva dvizenje na vozduhot kako nekoja promaja. Koga e tocno izbrana snagata na klimata ovoj efekt e pomal i poneprimetliv.
Ova so kvadraturava e epten rastegliva rabota. Ako "otvoris prozori" nikogas nema da zagrees nitu 10m2, ako me razbiras sto sakam da kazam (se zavisi od izlocijata). Bez da se presmetaat vistinskite gubitoci moze samo da se nagadja. Toa sto nekoj kazuva deka gree volku nekoj tolku M2 voopsto ne e relevantna kategorija.
Mozes da go primenis "metodot na tzlatko za presmetka na COP" ( ha,ha,ha ) pa da si gi odredis "tvoite" gubitoci na energija za doticnata prostorija. Stavi nekoja mocna grealka za tvoite neznam kolku kvadrati, izmeri ja potrosuvackata za poznato vreme i poznati temperaturi I/O, podeli go toa so casovite na grenje, ce dobies prosecna potrosuvacka na cas . Toa e fakticki snagata na izduvot za baranata klima! (normalno orientaciona vrednost). So nekoj RAZUMEN PROSECEN COP od da kazeme 2-2.5 ce gi dobies i trosocite greeci se so klima.
Pri ova pazi da si ostavis rezerva vo snaga pri izborot na snagata na klimata, no ne premnogu. Ako e prejaka klimata pri nadv. T od na primer 5-15 C ce imas custvo deka vo prostorijata ima promaja. Vsusnost kaj klimite koga na izduvot taa pirka so pomalku od 1000w (toa e nekakva granicna vrednost ) se custvuva dvizenje na vozduhot kako nekoja promaja. Koga e tocno izbrana snagata na klimata ovoj efekt e pomal i poneprimetliv.

