S
Sattva
Гостин
1. Jas, sestra mi, nejziniot poraneshen dechko i nejziniot prijatel (i mislam deka imashe ushte dve lichnosti so nas) chekame prevoz... se kachuvame vo avtobus (golem, shirok, nov... se sekjavam deka bevme mn iznenadeni i ne mozevme a da ne iskomentiravme kolku e nov...), sednuvame na prednite sedishta, taka se vozime... prijatelot na sestra mi e obzemen od postojan pathos, so solzi vo ochite, te gleda tazno no ne zboruva nishto... potoa sleguvame, avtobusot zaminuva i nie ostanuvame da chekame na istoto mesto od kade shto pojdovme (a nie ne go gledame kako takvo), prodolzjuvame so taxi... Naednash se naogjam vo edna soba vo kukjata od baba mi, tamu se moite poraneshni shkolski... pak se spremam za patuvanjeto, gledam eden star, mal, svetlo kafeav (kremov) kufer na stolot, vnatre imashe prashina i beshe prazen... jas go zemam, pak go otvoram, vo nego gledam rechni kamenja (taka golemki) i voda, i se toa mene mi e normalno: kako i da treba toa da go ponesam so sebe... Na krevetot lezi edna od devojkite, se gleda deka ne se chuvstvuva dobro... Povtorno go otvoram na podot, naednash se otvara celosno, kako golem kilim na rigi, i ovoj pat sfakjam deka ima mnogu voda vo nego, i, normalno, zemam chasha (poveke lichi na mini bokal) i isfrlam malku po malku od vodata... Dejstvoto go prekinuva edna od drugarkite, davajki mi do znaenje deka lichnosta shto lezji na krevetot e vo mn.losha sostojba i deka taa i dala veshtachko dishenje, ama deka jas ne mozjam da go storam toa... Jas stanuvam, trgnuvam i sednuvam kaj nea, ja gushkam, mislejki deka od mene izleguva "neshto" shto mozje da i pomogne... taa stanuva, se osvestuva... i poveke ne se sekjavam...
2. Naredniot den:
Mestoto kade shto zjiveam go demne opasnost... kako nekoe chudovishte od vremeto na Jurata, koe vo momentot ne beshe prisutno, se spremashe da napadne vo sekoj moment. Jas skokam od terasata na mojata kukja, letam... naogjam edno mesto kade mislam deka nema shansa "toa" da pomine (beshe kako pod nekoj star most, celoto beshe kafeavo, so stari predmeti... beshe kako stara (golema) soba... vnesuvam mnogu lugje... im kazjuvam na site kade tochno da se sokrijat (vo plakari, pod kreveti... zamoluvam edno detence da se sokrie vo rernata, zoshto tamu mi deluva "najbezbedno"...)... gledam deka site se dobro sokrieni, toa go gledam od panorama, letajki... Go chekam celo vreme da dojde, pregleduvam nasekade da vidam kade e, od kade ke se pojavi... Pak skokam od mojata terasa, ama ovoj pat malku mi e teshko letanjeto zoshto, sfakam, i mi beshe normalo, deka jas sum mnogu pogolemo chudovishte od nego (ama ne bev losho, neshto kako The BFG po karakter), so golem opash... ama toa ne me sprechuva da letam... Od terasata se vivnuvam kon dzidot koj ja obikoluva crkvata (koja vo sonot ja nema) i tuka celo vreme letam, de od eden, od od drug del od istiot toj dzid, vrsham nabljuduvanje... vo eden moment preletuvam od edniot do drugiot del od dzidot (ne se sekjavam dali beshe dijametralno), i tuka edna redica lugje, celite srekjni zatoa shto se chustvuvaat zashtiteni, me prechekuvaat (mozno e i da aplaudirale, ne znam)... a edna lichnost tuka (mojata strina), vo race drzji ogromni elenski (?) rogovi koi saka da mi gi stavi na glavata, ama beshe nevozmozjno, navistina bea pregolemi, preshiroki, a jas veke imav rozova marama na glavata (bev povtorno chovek vo tie nekolku sekundi), a i ne bev zainteresirana za "trofejot", i taka prodolzjiv da letam so lesnotija, sletuvajki na edno mnogu malechko, razdeleno na samo dve debeli granki, drvo izniknato na asfaltot, i tuka se sluchuva ona shto treba celo vreme da se sluchi: bitkata so monstrumot, koj vo momentot na pristignuvanjeto, beshe, ni poveke ni pomalku, edna obichna devojka (so crvena kosa, sino-sivi ochi), iako, moram da priznaam, krieshe nekoja "pakost" i studenilo vo sebe. Ja udirav so opashot po okoto... jas od ednata, a taa od drugata strana na drvoto, pridrzjuvajki se za grankite... po malku se chuvstvuvav nesigurna i ochekuvav deka vo sekoj moment vistinskoto zlo ke izbuvne od nea i deka toj ednostaven izgled samo ne zalazjuva. No ne go namaliv ritamot, prodolzjiv da ja udiram... i taka sonot ischezna...
3. Povtorno ja chekam taa opasnost, ovoj pat sum vo moeto telo celo vreme, povorno letam... no ovoj pat nema lugje, samo sestra mi... i taka se razbudiv
2. Naredniot den:
Mestoto kade shto zjiveam go demne opasnost... kako nekoe chudovishte od vremeto na Jurata, koe vo momentot ne beshe prisutno, se spremashe da napadne vo sekoj moment. Jas skokam od terasata na mojata kukja, letam... naogjam edno mesto kade mislam deka nema shansa "toa" da pomine (beshe kako pod nekoj star most, celoto beshe kafeavo, so stari predmeti... beshe kako stara (golema) soba... vnesuvam mnogu lugje... im kazjuvam na site kade tochno da se sokrijat (vo plakari, pod kreveti... zamoluvam edno detence da se sokrie vo rernata, zoshto tamu mi deluva "najbezbedno"...)... gledam deka site se dobro sokrieni, toa go gledam od panorama, letajki... Go chekam celo vreme da dojde, pregleduvam nasekade da vidam kade e, od kade ke se pojavi... Pak skokam od mojata terasa, ama ovoj pat malku mi e teshko letanjeto zoshto, sfakam, i mi beshe normalo, deka jas sum mnogu pogolemo chudovishte od nego (ama ne bev losho, neshto kako The BFG po karakter), so golem opash... ama toa ne me sprechuva da letam... Od terasata se vivnuvam kon dzidot koj ja obikoluva crkvata (koja vo sonot ja nema) i tuka celo vreme letam, de od eden, od od drug del od istiot toj dzid, vrsham nabljuduvanje... vo eden moment preletuvam od edniot do drugiot del od dzidot (ne se sekjavam dali beshe dijametralno), i tuka edna redica lugje, celite srekjni zatoa shto se chustvuvaat zashtiteni, me prechekuvaat (mozno e i da aplaudirale, ne znam)... a edna lichnost tuka (mojata strina), vo race drzji ogromni elenski (?) rogovi koi saka da mi gi stavi na glavata, ama beshe nevozmozjno, navistina bea pregolemi, preshiroki, a jas veke imav rozova marama na glavata (bev povtorno chovek vo tie nekolku sekundi), a i ne bev zainteresirana za "trofejot", i taka prodolzjiv da letam so lesnotija, sletuvajki na edno mnogu malechko, razdeleno na samo dve debeli granki, drvo izniknato na asfaltot, i tuka se sluchuva ona shto treba celo vreme da se sluchi: bitkata so monstrumot, koj vo momentot na pristignuvanjeto, beshe, ni poveke ni pomalku, edna obichna devojka (so crvena kosa, sino-sivi ochi), iako, moram da priznaam, krieshe nekoja "pakost" i studenilo vo sebe. Ja udirav so opashot po okoto... jas od ednata, a taa od drugata strana na drvoto, pridrzjuvajki se za grankite... po malku se chuvstvuvav nesigurna i ochekuvav deka vo sekoj moment vistinskoto zlo ke izbuvne od nea i deka toj ednostaven izgled samo ne zalazjuva. No ne go namaliv ritamot, prodolzjiv da ja udiram... i taka sonot ischezna...
3. Povtorno ja chekam taa opasnost, ovoj pat sum vo moeto telo celo vreme, povorno letam... no ovoj pat nema lugje, samo sestra mi... i taka se razbudiv