- Член од
- 14 мај 2012
- Мислења
- 542
- Поени од реакции
- 782
Kajgic
Da bides los, necini.
Da bides dobar uste poveke necini
Denes vo prodavnica za cevli, pronajdov novcanik. Iskreno da bev sama ke si go zemev, ama na insistiranje na tetka mi, rece da go prijavime na prodavacot. Ajde ja poslusav. Go vikna prodavacot i prijavi deka pronajdov novcanik. Toj pak kako nekoj izguben Germanec, samo edno Blagodaram i nisto poveke, se izgubi nekade niz raftovite. Prodolziv da razgleduvam, a vo dusata me kopase ona ( auuuuu, koj znae kolku pari imase vo novcanikot, trebase barem da go otvoram i da vidam). Ne pominaa ni 5 min, se vraka prodavacot so list i hartija, da sum go napisela moeto ime i prezime i adresata na ziveenje, jas presrekna si rekov ke mi dadat nekoja nagrada za pronaogjanjeto, pa so brzina na svetlinata gi napisav podatocite, za posle 1 minuta da dobijam objasnuvanje deka takvi podatoci se zemaat za da znae sopstvenikot koj go pronasol novcanikot, vo slucaj da mu falele pari ili dokumenti
Se pcuev samata sebe si, em ke mu vratis novcanik, em nepismenite imaat pravo da se zalat deka im falele pariiiiiiiiiiii
Ama ubavoooo, taka i mi trebaaaaaaaaaa, koga slusas drugi sto da pravis, a ubavo si velev prvo da go otvoram da vidam sto ima vnatre![]()
Не е една белја во животот...
Моја сакана кајги,
се повеќе почнувам да сфаќам дека всушност животот,е толку релативна ствар.Секојдневно гледам умираат млади,ми умираат врсници генерација-две и толку стојам и гледам денес ме има,утре не.Никогаш не сум жалела за ништо,не жалам ни сега.Едноставно живеам тука,сега.Утре е дури утре нели?