Mislam deka toa sto go citiras doagja vednas po ubistvoto na Stamboliski, odnosno po Nishkata spogodba megju Srbite i Bugarite za status kvo vo Makedonija. Togas vo fiokata na Stamboiliski e najden "Nacrt Ustava za Veliko Jugoslovensko Carstvo" sto pokraj podredenata polozba na Makedonija gi isklucuval Hrvatite i Slovencite (vidi vo: "Ko da ih razume!", "Novi List" II, 403, Beograd, 12. VII. 1924, str. 3)
Megjutoa, celovo ova vreme ima pobaruvanje za nezavisnost an Makedonija. Eve eden izvadok od 1928 godina za potrebata za agitacija za nezavisnosta:
"Samo Bosansko-hercegovskoto vostanie od 1876 godina i Makedonskata 20-godishna herojska borba so Turcite, vo koja najvazhen moment e Ilindenskoto vostanie, ne gi dadoa nuzhnite i ocekuvani rezultati i go smeni edniot tugj rezhim so drug: za Bosna i Hercegovina truskiot so avrsto-ungarski, a za Makedonija - turksiot so srpski, grcki i bugarski rezim.
.....Zalisani vo borbata protiv Turskata imperija i nejzinite balkanski sojuznici, nie go ostavivme recisi napolno bez vnimanie evropskoto opstestveno mnenie i recisi nikakva agitacija vo polza na nezavisnosta na Makedonija nemase mesto vo evropskiot pechat....[dodeka neprijatelite] ne propushtaa sluchaj da ne klevetat i usno so pomoshta na svojata diplomatija pred pretstavnicite na evropskite drzavi i pismeno preku klevetnicki soopshtenija vo svojot i vo tugjiot pechat.
.....Srbite, Grcite i Bugarite kako turski robovi, go zasluzhuvaa sozhaluvanjeto i simpatiite na Evropa sto i im pomogna da se oslobodat i da si obrazuvaat nacoinalni drzhavi. Megjutoa so toa namesto mir i srekja na Balkanskiot Poluostrov zapocnaa intrigi, dinasticki revolucii, vnatresni borbi, nadvoresni intrigi i sopernistva, koesto predizvikuvase edna odvratnost kaj Evropejcite.
I Evropejcite resija deka e dosta vekje sozdavanje novi balkanski drzhavichki, kako ognista na anarhija i intrigi. Znaci, nie eden vid bevme zadocnile so naseto vostanie.
.....Od toa stanuva napolno jasno deka glavnata zadacha na nasheto osloboditelno delo e da ja spechalime doverbata i simpatiite na evropskata javnost i pred se onaa na sonarodnicite na Bajron i Gledston. A toa e napolno vozmozhno, dosta e da s eobrne pogolemo vnimanie na nadvoreshnata strana na makeodnskoto prasanje, da se sozdade pogolema literatura okolu nego, da se najde dostap vo povekje evropski redakcii, da se pretstavuva Makedonija od povekje svoi lugje vo stranstvo, pechatot i zborot -- ete gi najgolemite sovremeni bombi sto ne treba da se ignoriraat."
("Zosto robuvame", v. "Pirin", I, 5. 11. 1928, str. 1).