Ko prvo, boli me stap za vasil ili kiril ili kako i da se vikashe. Nejse, poentata e poteklo na albancite.
Za toa KOJ e Kaplan Resuli, znam, bolje nego tebe, veruj. I Fatos Lubonja znam koj e, i zashto ustvari e disident. Taka da molim lepo, postiraj si ti kolku sakash raboti za niv, jas fino lepo kje si gi ignoriram. Pretpostavki ne ebam ni 2%, i ne me bolat kako shto pretpostavuva Garfild.
Isto taka da diskutirame malce i za etnickata pripadnost na Gjergj Kastrioti Skenderbeg, Naim, Abdyl, Sami Frasheri, Milosh Gjergj Nikola, Jeronim De Rada, Ali Pashe Tepelena, Pjeter Bogdani, Gjon Buzuku, Ismail Qemali, ili pa bilo koj drug kje si go spomnesh, i tvojata, ili necija pretpostavka deka ne se albanci, poradi nivnite katolicki, ili islamski iminja (ednite nekoj si gi prisvojuva kako slavic names, drugite kako turski iminja)
Gjergj Kastrioti - Ziv pravnuk, zemi mu DNK, sho kje kazhe, toa neka bide, nema ljutish. Zashto nikoj ne mu zima? Samo se diga prashina
![Насмевка :) :)](/styles/default/xenforo/smilies/smile.png)
Abdyl, Sami i Naim Frasheri, starite i edni od najdobrite albanski pisateli, tolku bile turci, shto nivnata poezija e nishto drugo osven za Majka Albania, tatkovina, Kosovo i tako dalje. Ne znam dali si uspeal da procitash "Fjalet e Qiririt" no mnogu ubavo se gleda, kolku samo avtorot bil "turcin"
Pjeter Bogdani e srb, kolku shto sum jas pretsedatel na Republika Makedonija
![Насмевка :) :)](/styles/default/xenforo/smilies/smile.png)
. Pretpostavkite deka on e srbin, samo poradi toa shto nosel krst na vratot, ok, kje bide podobro, tipot da, bil pop, katolicki pop, ama albanski katolicki pop.
Gjon Buzuku, isto taka pop koj shto uste vo 16tiot vek si pishuval na albanski, sea ne znam po religija kako se vika toa parcheto, ama znam kako idea prvite dva reda, a toa e
"Une, i biri i B'dek Buzukut...." kade shto tipot fino lepo si pishuva kako on ustvari e "srbin" kako shto povekjeto go smetaat.
Milosh Gjergj Nikola, isto taka smetan za srbin, pak, poradi imeto katolicko, e albanski pisatel koj shto golemiot zivot si go pominal vo Egipet. Koj shto misli za negovata etnickata pripadnost, bujrum vo Egipet, kade shto fino lepo negovoto ime si ostanalo vo nivnite istoriski zapisi, pa neka proveri.
Isto taka i turcinot Ismail Qemali, koj shto nie albancite izgleda po greshka go smetame za albanec, deka toj ustvari bil turski shpiun, praten od turcite, za da se bori protiv turcite, i na albancite da im dade nezavisna drzhava, i so toa turcite da se pobednici, i na kraj Ismail Qemali da si se vratel vo turska. E, tuka on gi zaebal, ostanal si ziveel za Albanija, si rabotel vo Albanija, i si umrel vo Albanija. Zashto go on toa napravi, za turcite i den deneska e misterija.
Site ovie licnosti od istorijata, poradi nivnata vera, to est, nivnite iminja, i razlikata so deneshnite tipicni albanski iminja, nekoj (citaj balkancite) gi smetaat za srbi, crnogorci, grci, ili pa turci (iako samite turci si priznavaat koj bil i shto bil, arhivirano vo turski zapisi od turskoto ropstvo) kje si ostanat misterija, za tie shto ne sakaat (ili ne mozhat) da napravat razlika pomegju nacionalnost, i religija, i kolku samo toa nema vrska, kakvo ime imash.
Posle nekoi 200-300 godini, nishto cudno nekoj da si kazhe deka i Hakan Shukur, i Muharem Arif, fudbaleri na turskata reprezentacija, dali oni bile albanci, ili turci. Taka da, daj ushte od deneska da si gi prashame, ete gi zivi, pa da zapisheme na livce, i da go zakopame, za da nema dilemi.