laminatot se fino obraboteniu furniri od drvo (nekolku sloevi, slicno kako sper-ploca, samo poslabi), i postoa zalepeni edna vrz druga (proces na lameliranje), taka sto nasokite na drvenite godovi od eden sloj se normalno postaveni na nasokite od vtoriot sloj. Postojat i laminatni ploci koi se od sinteticki materijal, mnogu se poeftini, a i polesni za izrabotka. Kaj niv samo finalnata obrabotka na gornata povrsina e od drvo. Bitna odlika na laminatot e negovata mala debelina (4-7mm po sloj)
E sega, vakvite laminatni podovi najceto se primenuvaat pri postavuvanje na podni instalacii, vklucuvajki i greenje. Poradi zadrzuvanje i postepeno ispustanje na toplinskata energija od podot, a voedno i kako zastita od ostetuvanje na laminatot, toplinskite vodovi (cevki za toplovodno-parno greenje, sipki za elektricno greenje itn) se obikoluvaat so aluminiumsko crevo a se postavuaat vo ekstrudiran polistiren (eden vid na tvrdo presuvan stiropor, ako si bil na saem mozda si go videl, svetlo zelen e). Aluminiumskite creva sluzat za da ne se osteti okolnata izolacija od polistiren, koja pak ovozmozuva optimalno postepeno ispustanje na toplina na povrsinata na podot.