DEKLARACIJA NA PREDSEDATELSTVOTO NA OMO PIRIN
Na 31 juli, za vreme na odrzhuvanjeto na semakedonskiot sobor pri grobot na makedonskiot revolucioner Asen Lagadinov vo mestoto Betolovoto vo Pirin planina se sluchi nemil nastan. Na soborot koj ne beshe obezbeduvan od organite na vlasta, se pojavija dvajca agenti na bugarskata drzhavna bezbednost, od koi edniot beshe lichno nachalnikot na ovaa sluzhba vo Pirinska Makedonija, polkovnik Aljosha Kapchin. Tie gledaaa izvesno vreme otstrana bez da se meshaat i potoa si zaminaaa. Petnaesettina minuti otkako si otidoa, od shumata izlegoa 13 momchinja so stapovi i trgnaaa kon makedonskiot sobor. Se pokazha deka tie se organizirani od antimakedonskoto VMRO i se voglavno od vnatreshnostta na Bugarija, i imaat za cel da go rasipat soborot. Tie pobaraa da drzhat govor od tribinata. Zhelbata ne im beshe zadovolena i tie bea primorani da go napushtat mestoto. Za srekja beshe izbegnato nasilstvo i pokraj navredata napravena vrz nacionalnite chuvstva na prisutnite Makedonci, pred se blagodarenie na vozdrzhanosta i samokontrolata na makedonskite patrioti. Megju uchesnicite bea prepoznaeni rakovoditeli na taka narechenata VMRO, koi preplasheni, brzo go napushtija soborot, frlajki gi stapovite, ismejuvani od makedonskite patrioti. Ova ne e prv sluchaj na provokativno odnesuvanje na pripadnici na ovaa antimakedonska partija. Minatata godina tie slobodno gi navreduvaa Makedoncite dojdeni na 12 septemvri da postavat cvekjinja na spomenikot na Goce Delchev vo Blagoevgrad, gi frlija i izgazija vencite i cvekjinjata po povlekuvanjeto na nashite chlenovi, a policijata na seto toa ne reagirashe. Slichno neshto se sluchi i ptredhodnata godina na istiot datum. Ovde morame da go spomeneme i faktot shto na dva pati se krshat znaminjata na nashata partija istaknati pred klubot vo gr. Goce Delchev, a policijata odbiva da zapochne istraga so pravdanje deka napravenata shteta ne nadminuvala 50 evra, zatvarajkji si gi ochite deka e vo prashanje napad na etnichka i politichka osnova. Vinata za toa e pred se na policijata koja otvoreno ja shtiti malata shaka provokatori na “VMRO” i odbiva da zapochne istraga protiv niv i da im poprechi da gi navreduvaat Makedoncite.
Odsustvoto na policisko obezbeduvanje na 31 juli, kako i povlekuvanjeto na agentite na Drzhavna bezbednost neposredno pred doagjanjeto na lugjeto od “VMRO” e jasen znak deka se raboti ne za sluchajnost, tuku za organizirana akcija na policijata za sprechuvanje na makedonskiot sobor i za predizvikuvanje na nasilstvo. Preku toa se prodolzhuva sramnata tradicija policijata da gi koristi lugjeto na VMRO za da gi sprechuva aktivnostite na makedonskite organizacii i da ja opravda svojata diskriminacija vrz Makedoncite so izgovorot deka postoel opshtestven revolt protiv niv. Vakvite provokacii imaat za cel da gi isplashat Makedoncite i da ja kompromitiraat nashata partija. Nema nikakvo somnenie deka ako se stigneshe do nasilstvo obvineti kje bea ne provokatoprite od taka narechenata “VMRO”, tuku makedonskite patrioti. Ovaa e ushte eden primer za zasiluvanjeto na etnichkite tenzii vo zemjata inspirirano i nasochuvano od ultranacionalistichki i fashistichki organizacii kako “Atak” i “VMRO”. Sorabotkata na vlastta so niv samo dopolnitelno gi voznemiruva pripadnicite na malcinstvata.
Osnovano e somnenieto deka se bara nachin da se opravda neregistriranjeto na makedonskite partii so nivnoto navodno nasilnichko odnesuvanje, “dokazi” za shto trebashe da se obezbedat preku provokacii od tipot na ona shto se sluchi na 31 juli. Zreloto i odgovorno odnesuvanje na organiztorite na soborot, kako i na site prisutni Makedonci i ovoj pat poprechi toa da se sluchi. No dali makedonskite rakovoditeli kje mozhat vechno da gi smiruvaat svoite chlenovi postojano izlozheni na tormoz i navredi preku mediumite i vo zhivo za vreme na proslavuvanjata na svoite praznici i heroi? I zarem sme dolzhni nie da go odrzhuvame mirot i redot organizirano narushuvani od organite na redot i nivnite nacionalitichki sojuznici? OMO PIRIN kje ja prodolzhi i natamu svojata politika na tolerantnost izbegnuvajkji gi provokaciite od sekakov vid. Istovremeno gi povikuvame vlastite da go smenat svoeto neadekvatno odnesuvanje za da se izbegnat nepozhelni incidenti. Sakame da im go svrtime vnimanieto na site demokratski nastroeni institucii i lichnosti vrz ovie provokacii so nadezh deka tie kje izvrshat pozitiven pritisok vrz bugarskata vlada da prevzeme merki za sprechuvanje na slichni provokacii vo idnina.
Predsedatelstvo na OMO PIRIN gr. Blagoevgrad, 2 avgust 2005 g.
Na 31 juli delegacija na OMO PIRIN vo sostav kopretsedatelite Stojko Stojkov i Angel Bezev i predsedatelot na kontrolno-revizionnata komisija Ivan Gargavelov na pokana na Drushtvoto na Makedoncite od Egejska Makedonija so sedishte vo Bitola i 11 ramnopravni komiteti prisustvuvaa na 25-ta tradicionalna sredba na Makedoncite od Egejska Makedonija vo s. Trnovo, Bitolsko. Kopretsedatelot Stojkov prochita pozdravno pismo od imeto na OMO PIRIN do Makedoncite od Egejska Makedonija vo koe megju drugoto istakna deka Makedoncite od Pirin dlaboko sochuvstvuvaat so sudbinata na Egejcite, bidejkji se pripadnici na istiot stradalen narod, bidejkji tie samite se vo golem del begalci od Egejska Makedonija i go imaat pochuvstvuvano remenot na terorot i tezhinata na progonot i diskriminacijata. Organizatorite i dodelija na OMO PIRIN Blagodarnica “kako znak na priznavanje i blagodarnost za uspeshnata i dolgogodishna zaednichka sorabotka za pridonesot vo budenjeto i shirenjeto na makedonskata nacionalna svest i za edinstvo megju Makedoncite”.
Na 2 avgust vo 16 i 30 chasot na pokana na noviot ambasador na R Makedonija vo Bugarija, negova ekselencija g-not Abdurahman Aliti vo Makedonskiot kulturno-informacionen centar vo Sofija se provede sredba so liderite na makedonskoto malcinstvo vo Bugarija. Od strana na ambasadata bea prisutni ambasadorot Aliti, zamenikot na ambasadorot Aleksandar Xeparovski, konzulot Mile Milenkoski i rakovoditelot na Makedonskiot kulturen centar, Stefan Micov Vlahov. Od imeto na makedonskoto malcinstvo prisutni bea kopretsedatelite na OMO PIRIN Stojko Stojkov i Botjo Vangelov, sekretarot na partijata Vasil Stojchev i koordinatorot za dejnostta vo vnatreshnostta na Bugarija Dimitar Ivanov. Prisutni bea ushte: predsedatelot na OMO “Ilinden” PIRIN, Ivan Singarstijski, predsedatelot na drushtvoto na Makedoncite muslimani “Sonce”, Damjan Iskrenov, predsedatelot na OMO “Ilinden” Boris Pavlov, istaknatiot makedonski intelektualec Georgi Radulov i dr. Prisutnite mu chestitaa na ambasadorot za izborot iskazhuvajkji go svoeto zadovolstvo deka na ovaa visoka funkcija e izbran pripadnik na nacionalno malcinstvo vo shto ja sogleduvaat demokratichnostta na R Makedonija i ja imaat nadezhta i verbata deka kako pripadnici na malcinstva podobro kje se razberat i sorabotuvaat. Osven toa, liderite na Makedoncite vo Bugarija go zapoznaa so svoite problemi i mu se zablagodarija na ambasadorot Aliti za izjavata deka kje se bori za priznavanje na makedonskoto malcinstvo i makedonskiot jazik. “Vie ste prviot makedonski ambasador koj javno izjavil takvo neshto” mu rekoa tie predizvikuvajkji chudenje na ambasadorot, deka trebalo Albanec da dojde na ovaa funkcija za da povede grizha za makedonskoto malcinstvo. Osven toa gospodinot Aliti beshe iznenaden shto e prviot ambasador koj gi pokanil na zaednichka sredba liderite na Makedoncite vo Bugarija. Vo slobodniot razgovor vo prijatelska atmosfera beshe izrazena zaednichka volja za sorabotka vo pravec na podobruvanje na polozhbata na makedonskoto malcinstvo, a vo duhot na prodlabochuvanje na dobrite odnosi megju Makedonija i Bugarija. Priznavanjeto na makedonskoto malcinstvo vo nikoj sluchaj ne e baranje nasocheno protiv bugarskata drzhava. Ambasadorot im poracha na liderite na makedonskoto malcinstvo deka vratata na ambasadata e sekogash otvorena za niv i im stoi vo presret za se ona za shto mozhe da im pomogne. Po krajot na sredbata shto traeshe chas i polovina, vo prostoriite na Makedonskiot kulturno-informacionen centar vo Sofija za prv pat beshe odrzhana proslava na 2 avgust vo organizacija na makedonskata ambasada vo Bugarija.