konecno sobrav hrabrost... ne znam kolku bese ispravno no go napraviv i toa, sega barem znam deka ne si ni ti ramnodusen iako mi rece deka nema da se smirime... se vide od muabetot deka si mnogu izmenet no sepak jas se uste te sakam premnogu... zatoa resiv da se boram za tebe... srekna sum samo so tebe, bez tebe nemam nisto... izgleda ova e toa sto go narekuvaat vistinska ljubov...
tesko mi e a i srekna sum istovremeno... cudno cuvstvo... tesko mi e zatoa sto ne znam sto e pravilno, i da se smirime ne znam kako bi bilo, a i da ne se smirime ne znam dali ke mozam da prodolzam bez tebe... ovie 5meseci bez tebe mi se pekolni... ne znam navistina... bi sakala da moze nekoj da mi kaza sto e pravilno, sto da pravam...