Marionka_z
Omnia mea mecum porto
- Член од
- 16 јануари 2009
- Мислења
- 208
- Поени од реакции
- 29
Kako pomala (u pubertet) ic ne go podnesuvav tatko mi, non stop bevme na ratna noga, se nesto se karavme i kontriravme. Mislev deka nedovolno me saka i deka cel zivot ke bide taka, mozebi zatoa sto poveke sakal sin. Otkako se zapisav na fakultet i zavrsiv i kolku-tolku se odvoiv od doma, mislam deka se se smeni. Na sekoe novo viduvanje bese se podobar, pomil, poblizok. Nikogas ne zbornavme kako i zosto se smenija rabotite, no svativ deka me saka mn.poveke otkolku sto mislev, svativ deka e isplasen za mene, mojata idnina i mojata i mojata sreka. Svativ deka i ja ustvari go sakam mn.poveke otkolku sto mislev i deka dava se od sebe za da ni obezbedi poubav zivot. Miren e, molcaliv, zatvoren, dobrodusen...Sega znam deka tatkovskata ljubov sprema kerkata e nesto posebno...Tato, te sakam!


