I eve pak sviram sam,sedam i razmisluvam, na poleto na bitkata,na krajot sam ostanuvam,nema nikoj da svati kako srcevo se kine,sepak se desava i vremeto ke pomine, a znam kolku i da ljubam jas sum otfrlen na strana,kolku i da sakam jas sum covekot so mana, razocaran od sranjava,sega zaebi se,odam kako kamikaza, pa sto bide neka bide,nemam sto da izgubam, toa sto vredi go nemam,nemam sto da dobijam,zasto nisto ne mi treba,ne go ocekuvam utroto,ne ocekuvam da zaspijam, sto bide neka bide, se trudam da preziveam.veke nemozam da veruvam, srceto ne mi cuka,imam edno prasanje zasto sum seuste tuka,neli e dosta makata,neli dosta bese se,veruvam vo sebe, se zivotot napravil da e ne e, ne e vazno sto ke bide, odamna ne se zamaram, ne e vazno utroto i dali ke se razbudam znam sve isto mi se faka kako i da gledam sega istoto se vraka,pa ne razmisluvam,smrta se blizi, mirisot na temjanot se custvuva,no prodolzuvam vo nokta,veterot duva,konecot poleka se kine,vremeto zastanuva,gi zatvoram ocite i bolkata prestanuva.Gi zatvoram ocite i bolkata prestanuva.Zivotot e edna borba so neizvesen kraj,neznam sto me ceka utre, neznam dali ke zaspijam,a neznam ni dali ke se razbudam,ne mi e vazno toa,vazno e dali ke ostane nesto,dali ke ostanam vo necija memorija, ne mi e vazno kolku dolgo ke go ziveam zivotot,ne mi e vazno dali ima drug zivot posle ovoj zivot,vazno mi e kako ke go ziveam,ucam da ziveam, ucam da se boram, vo pustinata kako zrno pesok pobedeno od veterot se trudam da preziveam, ova e do site sto neveruvaa vo mene,
Ево една песна од мене..