Vaka: Jas sum hipersenzitivna lichnost i koga se vrzuvam za nekoj toa trae... se predavam celata i maksimalno sum tolerantna. Pozadi sebe imam samo dolgi vrski.
Bash zatoa shto sum chovek shto se obiduva sekogash da go sfati partnerot od sekoja gledna tochka - se doveduvam vo situacii koga partnerot, nekogash i nenamerno, dostignuva stadium na negrizha (ne vo smisla negrizha za mene, tuku onaka neodgovornost za mali sitni neshta zoshto misli deka sekogash kje bidam pokraj nego i nema potreba da ja unpreduva vrskata).
E sega, posle nekolku razgovori vo odredeni vremenski intervali deka vo vrskata dvajcata treba da se grizhat eden za drug (na sekoj mozhen nachin) koi razgovori nikogash ne se sfateni premnogu ozbilno poradi mojot mek karakter, kaj mene nastapuva faza na odbivnost kon partnerot. I nekogash iako se ushte ima chuvstva reshavam da ja prekinam vrskata koja realno ne vodi nikade, ili odi vo pogreshna nasoka. Posle toa za mene (barem do sega iskustvoto moe taka pokazhalo) vrakjanje nema bukvalno NIKOGASH.