Picasso`
Schizophrenic!
- Член од
- 26 јануари 2007
- Мислења
- 4.149
- Поени од реакции
- 197
Coveckata greshka ima relativcno pomala uloga i efekt vo sekojdnevniot evrejski zivot otkolku shto obicno se veruva. Prikaznata za Jona, sinot Amatiev go pokazuva toa.
Koga Jona, go cul slovoto na Gospod “Stani odi vo Ninevija, grad golem i propovedaj von ego, zashto negovite loshi dela stignaa do MENE”(Jona 1:1-2), se obidel da izbega od Gospod i isplovil za Tarsis. Gospod ne go narekol Jona “prestapnik” bidejki ovoj ne ja poslushal negovata zapoved. Istoto se slucilo i so Jov. Ovoj “najprocuen covek” (Jov 1:3) go obvinil Bog za nerazmunosti no, kako shto e zapishano vo Biblijata, “vo seto toa Jov ne prestapil i nishto nerazumno ne izrece za Boga” (Jov 1:22).
Grevot za evrejskiot Zakon, zivot i Hagada e posebno delo. Sekogash ima nekoja posebna zemja shto prestapuva (Jezek. 14:13-13), ili greshno kralstvo (Amos 9:8) ili posebni gradovi kako Sodom i Gomor (1.Moj. 18:20), ili greshen narod kako vo slucajov so Izrail (Amos 3:2), ili nekoja posebna “dusha shto prestapuva: (Jezek. 18:3). Zapovedite na Izrailskiot Bog, vo sushtina se partikularisticki propisi za judejcite. Gospod ne dal propisi za duhot na ljugjeto. Zatoa grevot za Evreite, e posebna ustavna i pravna a ne duhovna tema. Evreinot koj zivee vo polisot ne e poedinec kako hristijaninot tuku poseben vid covek cija posebna pozicija e jasno obelezana so zavetite i ustavot (Desette Zapovedi). Spored zavetot, evreinot imal pravo za svoite greshki da rasprava neposredno so Gospod. Nemu ne mu bile potrebni posrednici, nitu sveshtenici za da dopre do Bog (1.Moj. 18:22-23). Zatoa nemu Bog mu dozvolil da gi izrazuva sopstvenite mnenija pa taka pravel i Judeecot. Na Adam mu bila dadena sloboda da izbira, evreinot ja iskoristil taa sloboda. Ushte od vospostavuvanjeto na bibliskoto Sozdavanje kako pocetok na istorijata, Evreinot gi znael tie prava –verojatno i svoite nepravedni postapki pred Bog. Evreinot bil istoriski usloven da bide “svesen za greshkite” i “svesen za grevot”. Bidejki kako shto spomenavme Bog go zapishal ovoj zakon vo negovoto srce i “nema poveke da ucat eden od drug da go poznaat Gospoda” (Jerem. 31:34). Vo sekojdnevniot zivot na Evreinot, vodecka uloga igraat stravoti razbiranjeto a ne grevot. Ovie dva pottika, vsushnost go shtitat Evreinot od Grev. Grevot ne e vgraden vo individualnosta i vo identitetot na Evreinot. Negovata individualnost e izbrana od Bog a negoviot identiet napraven svet.
Vo Hristijanstovo na Pavle toa ne e taka. Opshtoto spasenie se individualizira vo hristijanstvoto. Se individualizira i univerzalnosta na grevot. Ne moze da ima individualno spasenie bez individualen grev. Individualnata priroda i sledstvijata na grevot se pomalku zaednicki i selski (kako vo sekojdnevniot evrejski zivot) a poveke posebni i gradski. Dushata koja prestapuva spored evrejskata tradicija go pravi toa za sebe a ne za seto coveshtvo. Isus, vo negovata individualnost, spored dogmata, bil bez grev. Isus, kako Bog, ne mozel da go zarodi grevot, toj gi sobral grevovite na seto coveshtvo i stradal kako otkup na tie grevovi go dal svojot zivot. Grevot, za Isus bil prashanje na licnost a ne na identitet. No Pavle, ne ja razbral poentata, i izjavil deka grevot e zashtiten znak na identietot. Ljugjeto spored Pavle bile “ednakvi” i identicni vo izvorniot grev. Bez ogled dali se Evrei, Grci ili pagani. Zatoa Pavle ne se kolebal site Ne-Evrei da gi oznaci kako prestapnici. Pavle go zarodil grevot vo individualnosta na coveshtvoto, duri i vo nerodenite pokolenija. No Pavle ne zastanal na toa mesto. Spored Pavle, Isus ne samo shto bil plot na utrobata na Marija, tuku i prestapi na krstot na Kalvari. Pavle vo vtoroto poslanie do Korintjanite zapishal “Onoj, koj ne znaeshe za grev, On mesto nas Go napravi grev, ta preku Nego da staneme pravda Bozja” (2.Kor. 5:21).
Vo tekot na Isusovata misija, dominanten moralen kod vo gradovite, no ne i megju Evreite, bil neevrejskiot Zakon na sovesta. Toj zakon na sovesta, pragmaticki oblikuvan od strana na urbanite vrednosti, skoro nikogo ne go oznacuval kako prestapnik. Zapocnuvajki so Pavle, hristijanstvoto ja presadilo individualiziranata forma na opshtiot grev vo svesta na gragjanite Ne-Evrei. Vo toj slucaj grevot stanal “merna-edinica” shto go imenuva sekoe covecko delo, predanost i misla. Ne-Evreite pocnale da se smetaat sebesi za “rodeni prestapnici” spored standardite koi gi postavil Pavle. Za Pavle ne bila dovolna cistata sovest: “Toa ne go pravi coveka nevin” (1.Kor. 4:4). Pavle rekol: “Biva li mojata sloboda da bide sudena od tugja sovest?” (1.Kor. 10:29). Sledstveno na paganite i Ne-Evreite soodvetno im bil potreben grevot za da bidat spaseni. Zatoa i Ne-Evreite bile povakani da se pokrstat vo eden nov zivot id a stradaat kako Hristos na Krstot.
Grevot za evreinot imal dve posledici. Toj ili bil kaznet od Gospod, ili mu bilo prosteno. Ne postoel tret pat. Za razlika od evrejskata tradicija Pavle izlozil i sistematiziral edno treto sledstvie: Stradanjeto. Potrebata od opstanok vo evrejskiot zivot i tradicija gi isklucila stradanjeto i vinata za grevovite koj gi storil nekoj drug. Stradanjeto za grevovite na drugite bilo i seushte e raskosh za Evreite. Jezekiil go razjasnik toa: “Dusha koja zgreshila ke umre, sinot nema da go ponese grevot na tatkasi i tatkoto nema da go ponese grevot na sina si” (Jezek. 18:20). Sinot na greshniot tatko ne moze da strada zaradi grevovite na tatkoto. A sekako ne moze da bide osuden na smrt.
Ovaa priroda na evrejskiot grev i na svetoto dramaticno se smenila so proshiruvanjeto na hristijanstvoto megju Ne-Evreite. Kako shto e kazano vo poslanieto do evreite: “Oti, koga ke se promeni sveshtenstvoto, togash stanuva potreba da se smeni i zakonot” (Evr. 7:12). Isus Hristos naznacil nov visok sveshtenik na redot Melhisedek i zatoa “Odmetnuvanjeto na poraneshnata zapoved se izvrshi poradi toa, shto taa beshe slaba i bespolezna, oti Zakonot nishto ne doveduva do sovrshenstvo, a se vovede podobra nadez preku koja se priblizuvame do Boga” (Evr.7:18-19). Isus “nema potreba kako i drugite prosveshtenici, sekojdnevno da prinesuva zrtva prvo za grevovite svoi, a potoa za onie na narodot, bidejki On go izvrshi toa ednash za sekogash otkako Sam Sebe se prinese kako zrtva” (Evr.7:27). Zatoa Isus bil pogolem od Mojsej (Evr.3) i avtor na “vistinskata Skinija, koja shto ja vozdigna Gospod, a ne covek” (Evr.8:2). Sledstveno “Zato On e posrednik na Noviot zavet, ta po negovata smrt, shto stana za otkup na prestapite od vremeto na prviot zavet, prizvanite da go dobijat vetenoto vecno nasledstvo” (Evr. 9:15). Isus go premavnuva “prvoto”, za da go postavi vtoroto. Spored taa volja sme osveteni so prinosot na teloto na Isusa Hrista ednash zasekogash” (Evr.10:9-10)
Ocigledno Isus doshol na svetot kako shto pravo posocuva Matej, da go socuva “svojot narod od negovite grevovi”. Jakov, dolgogodishniot pridruznik ili roden brat na Isus, zapishal: “I grevovi ako napravil, ke mu se prostat” (Jak.5:15). Edinstveno onie koi se povikani i koi izvrshile “grevovi” pod prviot zavet ke bidat spaseni od Isus, a ne tie koi se izgubeni ili site “prestapnici” kako shto ukazuva Pavle. Bidejki da se izvrshi grev covekot prvin treba da bide zavetnik. Paganite i Ne-Evreite ne bile zavetnici. Vo osnova ne poseduvale pravo da izvrshat grev za da go dobijat vetenoto nasledstvo.
Grevot vco Noviot zavet, bil opishan kako “bezzakonie” (Jovan), kako “otfrlanje na avtoritetot” (Juda), i kako “preziranje na avtoritetot” (Petar). Paganite i Ne-Evreite imale sopstveni moralni i duhovni kodeksi kako zakon i avtoritet. Tie ne go nosele “znakot na zavetot” a nivnite srca ne bile obrezani. Tie bile vladeeni od sopstveniot “ovosvetski” Zakon na Sovesta.
Ovoj problem mnogu go okupiral umot na Pavle. Toj raspraval za nego nekolku pati so svoite preobrazenici, neofiti i prijateli. Metodot na rasprava shto toj go upotrebil bila helenistickata dijalektika a ne evrejskata. Konecno, kako shto e storeno vo knigata na Sirah, toj reshil da go vrati “grevot” kon Eva id a go univerzalizira. Tamu toj si go nashol izlezot. No se pojavil eden mal problem. Cij Bog bil Toj? Kako i da e Pavle ubedlivo tvrdel deka toj ne bil samo Bog na Evreite tuku i Bog na Ne-Evreite. Problemot bil reshen so pomosh na sirov sinkretizam. Nitu edno telo ne bilo pravedno i covekot nemal opravdanie pred opshtiot grev. Ovoj grev stanal edinstveniot zaednicki imenitel za seto coveshtvo vo minatoto i idnite pokolenija. Otkako grevot bil oblikuvan i voopshten (Gal. 3:22) sledniot cekor bil negovot vsaduvanje dlaboko vnatre vo svesta na poedinecniot Ne-Evrein. Za eden covek od kalibarot na Pavle toa ne bi trebalo da bide problem, no stanalo problem
Kako i paganite taka i Grcite bile narod svesen za klasi. Spodeluvanjeto na prvobitniot grev so siromashniot ili skromniot bilo macenje, sozdavanje na koncept na sudbinata. Duri i Aristotel veruval deka nekoi bile rodeni kako gospodari, a nekoi bile rodeni kako robovi. Za Grcite i paganite najgolema vaznost nemale bog(ovite) tuku samiot cin na sozdavanje na negovata mitologicka dimenzija. A verata kako superstitio, bila vmetnata kako ponizok stepen na poznanie shto skromno im bil preostapen na neobrazovanite klasi. Spored tekovnoto veruvanje megju Grcite duri i bogovite bile podlozeni na vera. Sudbinata bila zaednicka na site sushtestva a ne grevot.
Prodolzuva...
Koga Jona, go cul slovoto na Gospod “Stani odi vo Ninevija, grad golem i propovedaj von ego, zashto negovite loshi dela stignaa do MENE”(Jona 1:1-2), se obidel da izbega od Gospod i isplovil za Tarsis. Gospod ne go narekol Jona “prestapnik” bidejki ovoj ne ja poslushal negovata zapoved. Istoto se slucilo i so Jov. Ovoj “najprocuen covek” (Jov 1:3) go obvinil Bog za nerazmunosti no, kako shto e zapishano vo Biblijata, “vo seto toa Jov ne prestapil i nishto nerazumno ne izrece za Boga” (Jov 1:22).
Grevot za evrejskiot Zakon, zivot i Hagada e posebno delo. Sekogash ima nekoja posebna zemja shto prestapuva (Jezek. 14:13-13), ili greshno kralstvo (Amos 9:8) ili posebni gradovi kako Sodom i Gomor (1.Moj. 18:20), ili greshen narod kako vo slucajov so Izrail (Amos 3:2), ili nekoja posebna “dusha shto prestapuva: (Jezek. 18:3). Zapovedite na Izrailskiot Bog, vo sushtina se partikularisticki propisi za judejcite. Gospod ne dal propisi za duhot na ljugjeto. Zatoa grevot za Evreite, e posebna ustavna i pravna a ne duhovna tema. Evreinot koj zivee vo polisot ne e poedinec kako hristijaninot tuku poseben vid covek cija posebna pozicija e jasno obelezana so zavetite i ustavot (Desette Zapovedi). Spored zavetot, evreinot imal pravo za svoite greshki da rasprava neposredno so Gospod. Nemu ne mu bile potrebni posrednici, nitu sveshtenici za da dopre do Bog (1.Moj. 18:22-23). Zatoa nemu Bog mu dozvolil da gi izrazuva sopstvenite mnenija pa taka pravel i Judeecot. Na Adam mu bila dadena sloboda da izbira, evreinot ja iskoristil taa sloboda. Ushte od vospostavuvanjeto na bibliskoto Sozdavanje kako pocetok na istorijata, Evreinot gi znael tie prava –verojatno i svoite nepravedni postapki pred Bog. Evreinot bil istoriski usloven da bide “svesen za greshkite” i “svesen za grevot”. Bidejki kako shto spomenavme Bog go zapishal ovoj zakon vo negovoto srce i “nema poveke da ucat eden od drug da go poznaat Gospoda” (Jerem. 31:34). Vo sekojdnevniot zivot na Evreinot, vodecka uloga igraat stravoti razbiranjeto a ne grevot. Ovie dva pottika, vsushnost go shtitat Evreinot od Grev. Grevot ne e vgraden vo individualnosta i vo identitetot na Evreinot. Negovata individualnost e izbrana od Bog a negoviot identiet napraven svet.
Vo Hristijanstovo na Pavle toa ne e taka. Opshtoto spasenie se individualizira vo hristijanstvoto. Se individualizira i univerzalnosta na grevot. Ne moze da ima individualno spasenie bez individualen grev. Individualnata priroda i sledstvijata na grevot se pomalku zaednicki i selski (kako vo sekojdnevniot evrejski zivot) a poveke posebni i gradski. Dushata koja prestapuva spored evrejskata tradicija go pravi toa za sebe a ne za seto coveshtvo. Isus, vo negovata individualnost, spored dogmata, bil bez grev. Isus, kako Bog, ne mozel da go zarodi grevot, toj gi sobral grevovite na seto coveshtvo i stradal kako otkup na tie grevovi go dal svojot zivot. Grevot, za Isus bil prashanje na licnost a ne na identitet. No Pavle, ne ja razbral poentata, i izjavil deka grevot e zashtiten znak na identietot. Ljugjeto spored Pavle bile “ednakvi” i identicni vo izvorniot grev. Bez ogled dali se Evrei, Grci ili pagani. Zatoa Pavle ne se kolebal site Ne-Evrei da gi oznaci kako prestapnici. Pavle go zarodil grevot vo individualnosta na coveshtvoto, duri i vo nerodenite pokolenija. No Pavle ne zastanal na toa mesto. Spored Pavle, Isus ne samo shto bil plot na utrobata na Marija, tuku i prestapi na krstot na Kalvari. Pavle vo vtoroto poslanie do Korintjanite zapishal “Onoj, koj ne znaeshe za grev, On mesto nas Go napravi grev, ta preku Nego da staneme pravda Bozja” (2.Kor. 5:21).
Vo tekot na Isusovata misija, dominanten moralen kod vo gradovite, no ne i megju Evreite, bil neevrejskiot Zakon na sovesta. Toj zakon na sovesta, pragmaticki oblikuvan od strana na urbanite vrednosti, skoro nikogo ne go oznacuval kako prestapnik. Zapocnuvajki so Pavle, hristijanstvoto ja presadilo individualiziranata forma na opshtiot grev vo svesta na gragjanite Ne-Evrei. Vo toj slucaj grevot stanal “merna-edinica” shto go imenuva sekoe covecko delo, predanost i misla. Ne-Evreite pocnale da se smetaat sebesi za “rodeni prestapnici” spored standardite koi gi postavil Pavle. Za Pavle ne bila dovolna cistata sovest: “Toa ne go pravi coveka nevin” (1.Kor. 4:4). Pavle rekol: “Biva li mojata sloboda da bide sudena od tugja sovest?” (1.Kor. 10:29). Sledstveno na paganite i Ne-Evreite soodvetno im bil potreben grevot za da bidat spaseni. Zatoa i Ne-Evreite bile povakani da se pokrstat vo eden nov zivot id a stradaat kako Hristos na Krstot.
Grevot za evreinot imal dve posledici. Toj ili bil kaznet od Gospod, ili mu bilo prosteno. Ne postoel tret pat. Za razlika od evrejskata tradicija Pavle izlozil i sistematiziral edno treto sledstvie: Stradanjeto. Potrebata od opstanok vo evrejskiot zivot i tradicija gi isklucila stradanjeto i vinata za grevovite koj gi storil nekoj drug. Stradanjeto za grevovite na drugite bilo i seushte e raskosh za Evreite. Jezekiil go razjasnik toa: “Dusha koja zgreshila ke umre, sinot nema da go ponese grevot na tatkasi i tatkoto nema da go ponese grevot na sina si” (Jezek. 18:20). Sinot na greshniot tatko ne moze da strada zaradi grevovite na tatkoto. A sekako ne moze da bide osuden na smrt.
Ovaa priroda na evrejskiot grev i na svetoto dramaticno se smenila so proshiruvanjeto na hristijanstvoto megju Ne-Evreite. Kako shto e kazano vo poslanieto do evreite: “Oti, koga ke se promeni sveshtenstvoto, togash stanuva potreba da se smeni i zakonot” (Evr. 7:12). Isus Hristos naznacil nov visok sveshtenik na redot Melhisedek i zatoa “Odmetnuvanjeto na poraneshnata zapoved se izvrshi poradi toa, shto taa beshe slaba i bespolezna, oti Zakonot nishto ne doveduva do sovrshenstvo, a se vovede podobra nadez preku koja se priblizuvame do Boga” (Evr.7:18-19). Isus “nema potreba kako i drugite prosveshtenici, sekojdnevno da prinesuva zrtva prvo za grevovite svoi, a potoa za onie na narodot, bidejki On go izvrshi toa ednash za sekogash otkako Sam Sebe se prinese kako zrtva” (Evr.7:27). Zatoa Isus bil pogolem od Mojsej (Evr.3) i avtor na “vistinskata Skinija, koja shto ja vozdigna Gospod, a ne covek” (Evr.8:2). Sledstveno “Zato On e posrednik na Noviot zavet, ta po negovata smrt, shto stana za otkup na prestapite od vremeto na prviot zavet, prizvanite da go dobijat vetenoto vecno nasledstvo” (Evr. 9:15). Isus go premavnuva “prvoto”, za da go postavi vtoroto. Spored taa volja sme osveteni so prinosot na teloto na Isusa Hrista ednash zasekogash” (Evr.10:9-10)
Ocigledno Isus doshol na svetot kako shto pravo posocuva Matej, da go socuva “svojot narod od negovite grevovi”. Jakov, dolgogodishniot pridruznik ili roden brat na Isus, zapishal: “I grevovi ako napravil, ke mu se prostat” (Jak.5:15). Edinstveno onie koi se povikani i koi izvrshile “grevovi” pod prviot zavet ke bidat spaseni od Isus, a ne tie koi se izgubeni ili site “prestapnici” kako shto ukazuva Pavle. Bidejki da se izvrshi grev covekot prvin treba da bide zavetnik. Paganite i Ne-Evreite ne bile zavetnici. Vo osnova ne poseduvale pravo da izvrshat grev za da go dobijat vetenoto nasledstvo.
Grevot vco Noviot zavet, bil opishan kako “bezzakonie” (Jovan), kako “otfrlanje na avtoritetot” (Juda), i kako “preziranje na avtoritetot” (Petar). Paganite i Ne-Evreite imale sopstveni moralni i duhovni kodeksi kako zakon i avtoritet. Tie ne go nosele “znakot na zavetot” a nivnite srca ne bile obrezani. Tie bile vladeeni od sopstveniot “ovosvetski” Zakon na Sovesta.
Ovoj problem mnogu go okupiral umot na Pavle. Toj raspraval za nego nekolku pati so svoite preobrazenici, neofiti i prijateli. Metodot na rasprava shto toj go upotrebil bila helenistickata dijalektika a ne evrejskata. Konecno, kako shto e storeno vo knigata na Sirah, toj reshil da go vrati “grevot” kon Eva id a go univerzalizira. Tamu toj si go nashol izlezot. No se pojavil eden mal problem. Cij Bog bil Toj? Kako i da e Pavle ubedlivo tvrdel deka toj ne bil samo Bog na Evreite tuku i Bog na Ne-Evreite. Problemot bil reshen so pomosh na sirov sinkretizam. Nitu edno telo ne bilo pravedno i covekot nemal opravdanie pred opshtiot grev. Ovoj grev stanal edinstveniot zaednicki imenitel za seto coveshtvo vo minatoto i idnite pokolenija. Otkako grevot bil oblikuvan i voopshten (Gal. 3:22) sledniot cekor bil negovot vsaduvanje dlaboko vnatre vo svesta na poedinecniot Ne-Evrein. Za eden covek od kalibarot na Pavle toa ne bi trebalo da bide problem, no stanalo problem
Kako i paganite taka i Grcite bile narod svesen za klasi. Spodeluvanjeto na prvobitniot grev so siromashniot ili skromniot bilo macenje, sozdavanje na koncept na sudbinata. Duri i Aristotel veruval deka nekoi bile rodeni kako gospodari, a nekoi bile rodeni kako robovi. Za Grcite i paganite najgolema vaznost nemale bog(ovite) tuku samiot cin na sozdavanje na negovata mitologicka dimenzija. A verata kako superstitio, bila vmetnata kako ponizok stepen na poznanie shto skromno im bil preostapen na neobrazovanite klasi. Spored tekovnoto veruvanje megju Grcite duri i bogovite bile podlozeni na vera. Sudbinata bila zaednicka na site sushtestva a ne grevot.
Prodolzuva...
! закон пост оливерт
