Дали Апостолот Павле бил Апостол?

  • Креатор на темата Креатор на темата Picasso`
  • Време на започнување Време на започнување
Статус
Затворена за нови мислења.
Coveckata greshka ima relativcno pomala uloga i efekt vo sekojdnevniot evrejski zivot otkolku shto obicno se veruva. Prikaznata za Jona, sinot Amatiev go pokazuva toa.
Koga Jona, go cul slovoto na Gospod “Stani odi vo Ninevija, grad golem i propovedaj von ego, zashto negovite loshi dela stignaa do MENE”(Jona 1:1-2), se obidel da izbega od Gospod i isplovil za Tarsis. Gospod ne go narekol Jona “prestapnik” bidejki ovoj ne ja poslushal negovata zapoved. Istoto se slucilo i so Jov. Ovoj “najprocuen covek” (Jov 1:3) go obvinil Bog za nerazmunosti no, kako shto e zapishano vo Biblijata, “vo seto toa Jov ne prestapil i nishto nerazumno ne izrece za Boga” (Jov 1:22).
Grevot za evrejskiot Zakon, zivot i Hagada e posebno delo. Sekogash ima nekoja posebna zemja shto prestapuva (Jezek. 14:13-13), ili greshno kralstvo (Amos 9:8) ili posebni gradovi kako Sodom i Gomor (1.Moj. 18:20), ili greshen narod kako vo slucajov so Izrail (Amos 3:2), ili nekoja posebna “dusha shto prestapuva: (Jezek. 18:3). Zapovedite na Izrailskiot Bog, vo sushtina se partikularisticki propisi za judejcite. Gospod ne dal propisi za duhot na ljugjeto. Zatoa grevot za Evreite, e posebna ustavna i pravna a ne duhovna tema. Evreinot koj zivee vo polisot ne e poedinec kako hristijaninot tuku poseben vid covek cija posebna pozicija e jasno obelezana so zavetite i ustavot (Desette Zapovedi). Spored zavetot, evreinot imal pravo za svoite greshki da rasprava neposredno so Gospod. Nemu ne mu bile potrebni posrednici, nitu sveshtenici za da dopre do Bog (1.Moj. 18:22-23). Zatoa nemu Bog mu dozvolil da gi izrazuva sopstvenite mnenija pa taka pravel i Judeecot. Na Adam mu bila dadena sloboda da izbira, evreinot ja iskoristil taa sloboda. Ushte od vospostavuvanjeto na bibliskoto Sozdavanje kako pocetok na istorijata, Evreinot gi znael tie prava –verojatno i svoite nepravedni postapki pred Bog. Evreinot bil istoriski usloven da bide “svesen za greshkite” i “svesen za grevot”. Bidejki kako shto spomenavme Bog go zapishal ovoj zakon vo negovoto srce i “nema poveke da ucat eden od drug da go poznaat Gospoda” (Jerem. 31:34). Vo sekojdnevniot zivot na Evreinot, vodecka uloga igraat stravoti razbiranjeto a ne grevot. Ovie dva pottika, vsushnost go shtitat Evreinot od Grev. Grevot ne e vgraden vo individualnosta i vo identitetot na Evreinot. Negovata individualnost e izbrana od Bog a negoviot identiet napraven svet.

Vo Hristijanstovo na Pavle toa ne e taka. Opshtoto spasenie se individualizira vo hristijanstvoto. Se individualizira i univerzalnosta na grevot. Ne moze da ima individualno spasenie bez individualen grev. Individualnata priroda i sledstvijata na grevot se pomalku zaednicki i selski (kako vo sekojdnevniot evrejski zivot) a poveke posebni i gradski. Dushata koja prestapuva spored evrejskata tradicija go pravi toa za sebe a ne za seto coveshtvo. Isus, vo negovata individualnost, spored dogmata, bil bez grev. Isus, kako Bog, ne mozel da go zarodi grevot, toj gi sobral grevovite na seto coveshtvo i stradal kako otkup na tie grevovi go dal svojot zivot. Grevot, za Isus bil prashanje na licnost a ne na identitet. No Pavle, ne ja razbral poentata, i izjavil deka grevot e zashtiten znak na identietot. Ljugjeto spored Pavle bile “ednakvi” i identicni vo izvorniot grev. Bez ogled dali se Evrei, Grci ili pagani. Zatoa Pavle ne se kolebal site Ne-Evrei da gi oznaci kako prestapnici. Pavle go zarodil grevot vo individualnosta na coveshtvoto, duri i vo nerodenite pokolenija. No Pavle ne zastanal na toa mesto. Spored Pavle, Isus ne samo shto bil plot na utrobata na Marija, tuku i prestapi na krstot na Kalvari. Pavle vo vtoroto poslanie do Korintjanite zapishal “Onoj, koj ne znaeshe za grev, On mesto nas Go napravi grev, ta preku Nego da staneme pravda Bozja” (2.Kor. 5:21).
Vo tekot na Isusovata misija, dominanten moralen kod vo gradovite, no ne i megju Evreite, bil neevrejskiot Zakon na sovesta. Toj zakon na sovesta, pragmaticki oblikuvan od strana na urbanite vrednosti, skoro nikogo ne go oznacuval kako prestapnik. Zapocnuvajki so Pavle, hristijanstvoto ja presadilo individualiziranata forma na opshtiot grev vo svesta na gragjanite Ne-Evrei. Vo toj slucaj grevot stanal “merna-edinica” shto go imenuva sekoe covecko delo, predanost i misla. Ne-Evreite pocnale da se smetaat sebesi za “rodeni prestapnici” spored standardite koi gi postavil Pavle. Za Pavle ne bila dovolna cistata sovest: “Toa ne go pravi coveka nevin” (1.Kor. 4:4). Pavle rekol: “Biva li mojata sloboda da bide sudena od tugja sovest?” (1.Kor. 10:29). Sledstveno na paganite i Ne-Evreite soodvetno im bil potreben grevot za da bidat spaseni. Zatoa i Ne-Evreite bile povakani da se pokrstat vo eden nov zivot id a stradaat kako Hristos na Krstot.
Grevot za evreinot imal dve posledici. Toj ili bil kaznet od Gospod, ili mu bilo prosteno. Ne postoel tret pat. Za razlika od evrejskata tradicija Pavle izlozil i sistematiziral edno treto sledstvie: Stradanjeto. Potrebata od opstanok vo evrejskiot zivot i tradicija gi isklucila stradanjeto i vinata za grevovite koj gi storil nekoj drug. Stradanjeto za grevovite na drugite bilo i seushte e raskosh za Evreite. Jezekiil go razjasnik toa: “Dusha koja zgreshila ke umre, sinot nema da go ponese grevot na tatkasi i tatkoto nema da go ponese grevot na sina si” (Jezek. 18:20). Sinot na greshniot tatko ne moze da strada zaradi grevovite na tatkoto. A sekako ne moze da bide osuden na smrt.
Ovaa priroda na evrejskiot grev i na svetoto dramaticno se smenila so proshiruvanjeto na hristijanstvoto megju Ne-Evreite. Kako shto e kazano vo poslanieto do evreite: “Oti, koga ke se promeni sveshtenstvoto, togash stanuva potreba da se smeni i zakonot” (Evr. 7:12). Isus Hristos naznacil nov visok sveshtenik na redot Melhisedek i zatoa “Odmetnuvanjeto na poraneshnata zapoved se izvrshi poradi toa, shto taa beshe slaba i bespolezna, oti Zakonot nishto ne doveduva do sovrshenstvo, a se vovede podobra nadez preku koja se priblizuvame do Boga” (Evr.7:18-19). Isus “nema potreba kako i drugite prosveshtenici, sekojdnevno da prinesuva zrtva prvo za grevovite svoi, a potoa za onie na narodot, bidejki On go izvrshi toa ednash za sekogash otkako Sam Sebe se prinese kako zrtva” (Evr.7:27). Zatoa Isus bil pogolem od Mojsej (Evr.3) i avtor na “vistinskata Skinija, koja shto ja vozdigna Gospod, a ne covek” (Evr.8:2). Sledstveno “Zato On e posrednik na Noviot zavet, ta po negovata smrt, shto stana za otkup na prestapite od vremeto na prviot zavet, prizvanite da go dobijat vetenoto vecno nasledstvo” (Evr. 9:15). Isus go premavnuva “prvoto”, za da go postavi vtoroto. Spored taa volja sme osveteni so prinosot na teloto na Isusa Hrista ednash zasekogash” (Evr.10:9-10)

Ocigledno Isus doshol na svetot kako shto pravo posocuva Matej, da go socuva “svojot narod od negovite grevovi”. Jakov, dolgogodishniot pridruznik ili roden brat na Isus, zapishal: “I grevovi ako napravil, ke mu se prostat” (Jak.5:15). Edinstveno onie koi se povikani i koi izvrshile “grevovi” pod prviot zavet ke bidat spaseni od Isus, a ne tie koi se izgubeni ili site “prestapnici” kako shto ukazuva Pavle. Bidejki da se izvrshi grev covekot prvin treba da bide zavetnik. Paganite i Ne-Evreite ne bile zavetnici. Vo osnova ne poseduvale pravo da izvrshat grev za da go dobijat vetenoto nasledstvo.
Grevot vco Noviot zavet, bil opishan kako “bezzakonie” (Jovan), kako “otfrlanje na avtoritetot” (Juda), i kako “preziranje na avtoritetot” (Petar). Paganite i Ne-Evreite imale sopstveni moralni i duhovni kodeksi kako zakon i avtoritet. Tie ne go nosele “znakot na zavetot” a nivnite srca ne bile obrezani. Tie bile vladeeni od sopstveniot “ovosvetski” Zakon na Sovesta.
Ovoj problem mnogu go okupiral umot na Pavle. Toj raspraval za nego nekolku pati so svoite preobrazenici, neofiti i prijateli. Metodot na rasprava shto toj go upotrebil bila helenistickata dijalektika a ne evrejskata. Konecno, kako shto e storeno vo knigata na Sirah, toj reshil da go vrati “grevot” kon Eva id a go univerzalizira. Tamu toj si go nashol izlezot. No se pojavil eden mal problem. Cij Bog bil Toj? Kako i da e Pavle ubedlivo tvrdel deka toj ne bil samo Bog na Evreite tuku i Bog na Ne-Evreite. Problemot bil reshen so pomosh na sirov sinkretizam. Nitu edno telo ne bilo pravedno i covekot nemal opravdanie pred opshtiot grev. Ovoj grev stanal edinstveniot zaednicki imenitel za seto coveshtvo vo minatoto i idnite pokolenija. Otkako grevot bil oblikuvan i voopshten (Gal. 3:22) sledniot cekor bil negovot vsaduvanje dlaboko vnatre vo svesta na poedinecniot Ne-Evrein. Za eden covek od kalibarot na Pavle toa ne bi trebalo da bide problem, no stanalo problem
Kako i paganite taka i Grcite bile narod svesen za klasi. Spodeluvanjeto na prvobitniot grev so siromashniot ili skromniot bilo macenje, sozdavanje na koncept na sudbinata. Duri i Aristotel veruval deka nekoi bile rodeni kako gospodari, a nekoi bile rodeni kako robovi. Za Grcite i paganite najgolema vaznost nemale bog(ovite) tuku samiot cin na sozdavanje na negovata mitologicka dimenzija. A verata kako superstitio, bila vmetnata kako ponizok stepen na poznanie shto skromno im bil preostapen na neobrazovanite klasi. Spored tekovnoto veruvanje megju Grcite duri i bogovite bile podlozeni na vera. Sudbinata bila zaednicka na site sushtestva a ne grevot.
Prodolzuva...
 
Za da ja raskine ili oslabi mokta na sudbinata Pavle ostroumno na svoeto izvorno ucenje. Kako sresdstvo ja koristel hipokrizijata. Za Pavle voopshto ne bilo vazno kako Isus gi kritikuval licemernite farisei. Isto kako shto za Pavle ne bilo vazno toa kako Isus bil roden ili bil pokrsten. (Toj nikogash ne zboruval za tie dva cudesni nastana. Ednostavno gi ignoriral). So pomosh na licemerieto Pavle go sozdal prviot zabelezan dvoen standardizam vo istorijata na monoteizmot.
Na primer, za Pavle ne bilo dovolno covek da ima cista svest za da bide nevin, no sekogash koga toa bilo potrebno, ne se sramel da se pretstavuva kako pobozen covek so navistina cista sovest da si pridade nevinost. Pavle bil bessramen vo obvinenijata koi bile nasoceni protiv Petar ili Varnava ili Sila iv o koi se isklucil sebesi od licemerie. Poslanieto do Korintjanite gi ilustrira par excellence negovite dvojni standardi. Pavle zapishal: “Zoshto, iako sloboden od site, stanav rob na site, ta poveketo od niv da gi pridobijam: na Juidejcite im bev kako Judeec, za da gi pridobijam Judejcite; za onie shto se pod zakon, stanav kako da sum pod zakon, za da gi pridobijam niv; za onie shto se bez zakon stanav kako da sum bez zakon, iako pred boga ne sum bez zakon, tuku pod zakonot na Hrista… za site stanav se, ta po kakov bilo nacin da spasam nekogo” (1.Kor.9:19-22). Pavle anahronisticki moze da bide sogledan nalik na onie kameleonski politicari i demagozi na modernite denovi. Pavle bil pred Makijaveli! Za da go vospostavi ona shto veruval deka e osnovna stvarnost, toj vnimatelno go koristel sekoj zbor, sekoja postapka i sekoj cin koi bi mozele da go zabrzaat preobrazuvanjeto na Ne-Evreinot kon negoviot poseben “Pat”. Ne e cudno shto bil pouspeshen od damite od povisokite klasi i nivnite sluginki otkolku so mazite koi veruvale vo sudbina.
Pavle, vis a vis, negovata generacija bil verojatno pocvudliv i blagonaklon od Isus. Toj rekol: “Zatoa nie od sega nikogo ne poznavame po telo; iako Hrista go poznavame po teloto, no sega veke ne Go poznavame. I taka koj e vo Hrista, toj e novo sozdanie; staroto pomina; ete sega stana novo” (2.Kor.5:16-17).
Pavle vis a vis Ne-Evrejskata sovest gi polzuval evrejskite psalmi. Toj rekol “Zapishano e: Veruvav, zatoa govorev” (Psalm. 116:10). I dodal: “Bidejki vidlivoto e vremeno, a nevidlivoto - vecno”. Taka negovite oci ne bea vrz ona shto e vidlivo. Pavle rekol deka se otkazal od tajnite i sramnite patishta. Rekol: “no se odrekovme od tajnite sramni dela za da ne ziveeme vo lukavstvo nitu da go izopacuvame slovoto Bozjo, tuku si javuvanjeto na na vistinata da se pokazeme na sekoja covecka sovest pred Boga” (2.Kor.4)
Za Pavle ne bilo dovolno ako Isus trebalo da bide Bogot na zivite , kako Bogot na patrijarsite za kogo zboruva Isus; toj sekako, ne go izvitoperil no najverojatno go preispital prethodno primenetiot Bozji zbor i reshil Isusa da go napravi “Bog i nad mrtvite i nad zivite” (Rim.14:7-9). A vo Timoteja Isus bil Eden i Edinstven posrednik megju Boga i ljugjeto (1.Tim. 2:5).

Pavle vo svojata mislija bil pragmaticen i realisticen. Toj se obidel nishto da ne mu prepushti na slucajot. Toj bil sovrshen organizator. Kako i site rimski gragjani i toj bil svesen na svetovnata mok shto ja nasledil. Sekogash koga bil vo opasnost toj gi istaknuval svetovnite zvanja i standardite koi gi nasledil za da se zashtiti sebesi i vnimatelno gi razlacuval glavnite temi i veruvanja. Vo takvite neprijatni momenti vo negoviot zivot toj nikogash ne gi zbunuval negovite raspravaci so duhovno perenje na mozokot. Kako vo slucajot koga zapovednikot doshol da go pritvori go prashal Pavle: “Kazimi, rimski gragjanin li si ti ?” A toj odgovoril: “Da, jas sum se rodil kako takov” (Dela 21:37-39). Ili vo slucajot na sudir so vojnicite, koga rekol: “Jas sum judeec od Tars, gragjanin na toj nepoznat grad” (Dela 21:37-39). Za Pavle cestopati bilo povazno da se bide gragjanin na “ne poznat grad” otkolku Apostol na Isus Hristos.
Da se razbere misijata na Pavle znaci da se razbere negovata politika. Pavle bil ideolog a ne apostolvo vo sporedba so glavninata na apostolatot. Teleologijata i samoaktuelizacijata na Pavle cesto ja pretstavuvale negovata vera. Toj bez somnenie, bil fideist, covek na obvrska i dolznost. Negovata erudicija bila vodena od fideizam a ne od vera. Sekako ne bil rimski agent ili doushnik kako shto tvrdat nekoi avtori.

Dva vpecatlivi manevra vo negovata politicka kariera so sigurnost go stavaat Pavle na piedestalot zaedno so “ne nepoznati takticari i stratezi” od toa vreme.
Prvin sledejkigi stapkite na negoviot Gospod Isus Hristos, Pavle go razlacil avotoritetot na Mojsej, No, za razlika od Isus toj uspeal da go socuva zivotot znacitelno vreme. Raspravata megju nego i Evreite bila religiozna a ne svetovna materija. Kako Evrein i farisej nad fariseite toj trebalo da isnistira vrz reshenieto na Sanhredin za edno zakonsko reshenie. Namesto toa, sogleduvajki gi elementite protiv nego, toj odbil da stori taka. Zashtituvajki se so svoeto rimsko gragjanstvo i sred zbunetosta na site negovi obviniteli, toj se povikal na svetovniot avtoritet, Carot (Dela 25:8) za pravedno reshenie. I ne e cudno shto bil proglasen za nevin. Svetovnata vlast ne nashla pricina da go osudi Pavle na smrt za religiozna tema koja po poteklo bila specificno evrejska.
Vtorot, toj go poistovetil avtoritetot so Crkvata i, shto e interesno, ne so evrejskiot zakon kojshto negovite ko-apostoli go branele. I uspeal da gi ubedi id a go dobie nivniot glas za skoro site prashanja okolu Grcite.
I koga sudirot megju nego i evrejskite hrisijani, okolu obrezuvanjeto i problemot cisto/necisto, pobegnal od kontrola, toj go povikal i privlekol vnimanieto na Jakov, roden brat na Isus i pocituvan stareshina na Erusalimskata Crkva. Pavle smetal deka Grcite ne bile obvrzani da se obrezuvaat pa zatoa ne morale da pocituvaat nekoi clenovi od Zakonot na Mojsej. Iako Crkvara go branela sprotivnoto stojalishte toj go dobil odobrenieto na Jakov shto samo za sebe e cudesna igra n amok. Prakticno nikoj, vo pocetokot, ne bil na negova strana, no na krajot toj bil golemiot pobednik.

So reshenijata vo race, toj sam bil predodreden da gi razviva i oblikuva konceptite na grevot i stradanjeto. Poedinecot, vistinskata inicijativa na Isus, stanal glavno politicko sredstvo vo recete na Pavle. Sekogash koga toa bilo potrebno, toj momentalno ja posvetovnuval svojata pozicija no ja posvetuval “celata doznost”. Sadukeite, na primer ne veruvale vo voskresnuvanje, vo angeli i duhovi (Dela 23). Sadukeite bile “ovosvetska” sekta megju Evreite. Pavle go branel farisejskoto gledishte koe se sprotistavuvalo na “ovosvetskata” na Sadukeite shto dovelo do zestoka raspravija megju dvete drupi i pojava pred sudot na svetovnata vlast. Provokacijata na Pavle gi iznenadila evreite i na krajot tie se nashle vo situacija da i govorat na omrazenata svetovna vlast za problem okolu nivniot sopstven zakon i tradicija.
Prodolzuva...
 
Pavle gi postavil osnovite na edna svetovno orientirana (spored grckata politika) religiozna sluzba so duhovna komponenta. Misijata na Pavle moze da bide rezimirana kako Bidi svetoven vo svojata ovosvetska politika i prashanja i bidi duhoven vo tvoite onosvetski neshta i dela. Konecniot avtoritet za ovosvetski prashanja, spored Pavle, bila svetovnata vlast, a ne zakonot na Mojsej ili negovite razglasuvani verzii. Spored Pavle, vsushnost ovoj zakon negovite trajni obvrski bile precki koi ne im dozvoluvale na Evreite da se doblizat do Bog. Kako shto posocil Dejvid Kristi Majer: “Vo Judaizmot vo koj bil Isus roden, Zakonot, so seta negova prefinetost na komentari i interpretacii, go obvrzuval lojalniot evrein kako muva shto e fatena vo pajakova mreza. Hristijanskata doktrina na slobodata na Duhot, kako shto Pavle sogledal, bila negova antiteza”. Ovoj stav na Pavle bil, vo osnova helenisticki, i na nekoj nacin vo sklad so stojalishteto na Irod koe socustvuvalo so monarhistickite gledishta. Sepak stavot na Pavle ja odvratil negovata sopstvena grupa na izvorno “laickite” farisei, koi grubo go branele, pocituvanjeto, elitizmot i nadmoknosta na Bozjite zapovedinad zakonite i tradiciite na tugjata svetovna mok.

Vo poslanieto do Rimjanite Pavle bil mnogu jasen: “Sekoja dusha da im se potcinuva na pretpostavenite vlasti, zoshto nema vlast shto ne e od Boga dadena. Zatoa treba da se pokoruvate, i toa ne samo poradi strav, tuku i poradi sovesta svoja. Zatoa i danok plakajte, oti tie se bozji sluziteli, i so toa postojano se zanimavaat. I taka, dajte mu sekomu shto ste mu dolzni: komu danok – danok; komu davacka – davacka; komu strav – strav; komu cest - cest” (Rim.13) (Videte isto i 1.Petr.2:13-17)


Politickite manevriranja na Pavle podocna bile kopirani od vladetelite na crkvata, posebno vo prvite 300 godini. Iako vo sudir so svetovnata vlast, vladetelite na crkvata ne se kolebale svoite religiozni sporovi da gi doveduvaat do sudovite na svetovnite vladeteli. Eden od tie e i slucajot so Pavle, episkop antiohijski – gradot vo koj za prv pat e upotrebeno imeto hristijanin. Episkopot Pavle verojatno pod vlijanie na togashnite (272 godina) svetovni stremezi vo Italija i vo Rim obelodenil deka Hristos bil covek a ne Bog. Negovite protivnici vednash go ekskomunicirale no toj odbil da se predade. Togash tie se zazele za pravedno reshenie kaj Imperatorot Aurelij. Kako shto zabelezal “Foks” “baranjeto, verojatno ne se razlikuvalo mnogu od ostanatite koi doagjale do nego”. Konecnoto reshenie na svetovnata vlast go razreshilo ovoj megju-religiski problem vo polza na Pavle, episkopot antiohijski.

Pavle, eks-zilot, ja istaknal svojata verba vo Isus kako Hristos i Gospod i go ponudil kako Bog na Grcite. Kako shto rekol Frend: “Konceptite na davidskiot Mesija i bozestvenata kreativna mok, personalizirana vo Bozjiot Zbor ili Mudrsot imale naporeden tek vo judaizmot vo tekot na poveke od eden vek. Tie nikogash ne bile spoeni a i ne bi mozele da bidat bez nanesuvanje shteta na evrejskiot monoteizam. Konceptot na Pavle za “Bozji Sin” gi nadminuva granicite na evrejskiot mesijanizam… semeto na hristologickata kontroverzija bilo poseano. Hristijanite od slednoto pokolenie mu se klanjale na Hristos kako Bog”.
Vo racete na ostanatite apostoli i ucenici koi bile obicni ljugje ucenjata na Isus nemale koherentna, samosvesna politicnost. Pavle ingeniozno ja izumil a potoa i ja vmetnal politikata vo zilite na novata religija. Samo Pavle, toj ambiciozen politicion i gospodar na helenistickoto polemicko umenje mozel da go stori toa i toj, vo negovite neprekinati napori da ja formulira staleznosta (ekleziologijata) na novata religija, go storil toa. Negovoto procueno pismo na osuduvanje upateno do galatjanite jasno ni gi otkriva ambicioznite nameri na Pavle da ja monopolizira sopstvenata verzija na evangelsko propovedanje i na politikata na gradenje na Crkvata. Slicno na Mojsej, zakonodatelot na Evreite, Pavle satanal urivac na Zakonikot na judaizmot i Sozdatel na verata na Ne-Evreite, vo sklad so opshtestveno-istoriskite, politickite, ekonomskite i kulturalnite standardi na polisot.

Pavle gi promenil i togashnite tekovni idei za sudbinata za sudbinata. Toj se obidel pagano-helenistickiot koncept za sudbinata da go zameni so verata vo Isus, kako konecno spasenie. Mokta i vladeenjeto na sudbinata, megju grcite delumno isklucuvajki gi zaednicite koi se plashele od Bog i tie na novite privrzanici, bile tolku neodbeglivi shto, spored spored vospostavenoto razbiranje, duri i bogovite bile podlozeni na dostoinstvata na sudbinata. Se pokazalo, verojatno kako cinicna shega na istorijata, deka sudbinata na Grcite bila spasena od Pavle koj pokazal kon eden nov Bog so ima Isus kako konecna vera i Gospod.
Prodolzuva...
 
Pavle bil vtemeluvac na ona shto bi mozelo da se narece, religiokrati ili sakerdotalisti, onie beskompromisni birokrati cuvari i strazari na grckata Crkva. Pavlevata formulacija na idnata crkva i sakerdotalizmot bila vtemelena vrz principot edno telo/mnogu delovi. Ovoj princip go ilustrira pred se od organickata politika na Isus kon telovidnata politika na Pavle. Pavle rekol: “Vie ste teloto Hristovo, a poodelno – clenovi. I edni od vas Bog postavi vo crkvata kako Apostoli, vtoro proroci, treto uciteli; potoa dade darbi za cudesa i isceluvanje; pa zastapnici; upravnici i ljugje shto zboruvaat na razni jazici” (1.Kor. 12:27-28)
Crkvata za Isus bila sobranie na vernicite vo nego. Toj reko: “zoshto kade se dvajca ili trojca sobrani vo Moe ime, tamu sum i jas posrede niv” (Mat. 18:20). Zatoa tamu kade shto dvajca ili trojca tamu bila i Crkvata. Vo verzijata na Pavle, crkvata stanala osnovno avtoritativno telo koe, vo sklad so podelbata na ulogite i zaslugite, gi sproveduvala i postepeno gi zdogovoruvala sami uslovi na zivotite na hristijanite.

Ne e cudno shto vo Noviot Zavet, osven samiot Hristos dominantna figura e Pavle. Toj zazema poveke prostor od koja i da bilo druga licnost. Negovite idei ili negovite dela pokrivaat poveke strain od tie na evangelistite. Toa kako Pavle da se trudel da gi gradi svoite mrezi i sluzbi i “Crkvite vo gradovite” mu go dava pravoto da se fail: “Rabotev poveke od site drugi” (1.Kor. 15:10).
Semeto shto Pavle go zasadil bila normativna teorija na staleznata (teleovidnata) politika na verata i ekonomijata na grevot i stradanjeto. Pavle kako shto samiot zapishal, ne pokrstil poveke od shest-sedum lica. Pa sepak toj gi polozil pravilata i propisite na novata religija vo sklad so sopstvenite opshtestvenopoliticki sogleduvanja i standardite vo Ne-Evrejskite zaednici. Tokmu zatoa ne bi bilo pogreshno za Grcite kako za pavlinizirani hristijani.
Religiokratite, nasoceni so poukite shto gi primale od nivniot vtemeluvacki tatko, Pavle, vo dolgiot suptilen i pretpazliv marsh niz istorijata go monopolizirale pastoralniot Bog, Gospod Isus vo Crkvata shto bila izgradena vo grcki stil. Potoa go sprovele do vecen samoprogon niz lavirintite na zavetnite opredelbi.

Vo racete na religiokratite Crkvata a ne Isus stanala Eden i Edinstven izvori i garant za verata i konecnoto spasenie. “Jahveh e spasot” bilo uspeshno vidoizmeneto vo “Crkvata e spasot”!
Pavle nesomneno ne go predvidel toa. Pa sepak toa se slucilo. Politickata strategija na Pavle vo negovite raspravi bila intelegentno socineta vrz pridojdenite a so toa i fleksibilni primeni na svetovnite baranja na Isus, kako primer “koj ne e protiv nas, e so nas”. Sepak, negovite sledbenici niz istorijata na crkvata, periodicno si dozvoluvale da upotrebat ushte edna izreka na Isus “KOj ne e so Mene, protiv Mene e; i koj ne sobira so Mene, toj rastura. Zatoa vi velam, sekopj grev i hula ke im se prosti na ljugjeto, no hulata protiv Svetiot Duh nema d aim se prosti na ljugjeto” (Mat. 12:30). Foks, naveduvajki go K.T.Year zapishal deka: “Progonuvanjeto bil postojan fakt na Hristijanskata istorija, voopshto ne e nemozno deka vo triesette godini , megju 1918 i 1948, umrele poveke hristijani za nivnata vera otkolku vo prvite 300 godini posle Raspnuvanjeto. Vo ranoto hristijanstvo toa ne prestanuvalo vo periodot na Konstantin: hristijanite vednash zapocnale da gi progonuvaat svoite prijateli hristijani”. Bernard Rasel pak zabelezal “Shpancite vo Meksiko i Peru prvo gi pokrstuvale decata a potoa vednash im go rasturale mozokot, na toj nacin obezbeduvale decata da zaminat na neboto… vo site vreminja, od periodot na Konstantin do krajot na sedumnaesettiot vek, hristijanite bile pozestoko progonuvani otkolku koga i da bilo od rimskite imperatori. Ovaa progonuvacka sklonost ne bila poznata vo antickiot svet pred pojavata na hristijanstvoto, osven megju evreite”. So pojavata na Pavlevite religiokrati, grckiot meliorizam bil istaven i predizvikan. Zapocnal period na odvratuvanje so zastrashuvanje.

Isus Hristos, pretpostaveniot Bog na vernicite vo nego, vozljubeniot Bozji Sin spored verata doshol da go spasi svetot i “svojot narod” od negovite grevovi, bil vo racete na sledbenicite na Pavle, sveden na eden surovo ubien privlecen mlad covek na Krstot. Potoa bil cudesno voskresnat i vozdignat da zivee so negoviot Otec, ostavajki gi zad sebe svoite nenadomestlivi stradanja.
Odgovornosta za spasenieto na greshnicite bila prezemena od cuvarite na verata. Ednash toa mu se slucilo na Isus; edna zena shto stradala od krvotecenie dvanaeset godini, mu se priblizila i bez dozvola se doprela do oblekata Negova. Kako shto prikazuva Marko, nejzinoto krvotecenie vednash prestanalo no “Isus odednash pocustvuval vo sebe kako izleze sila od Nego” (Marko 5:25-30). Mozebi, slucajno ovaa zena bila majkata na nekoj iden religiokrat, ieden ucenik na Pavle koj se nadeva da bide vozvishen megju moknicite vo idnata Crkva.
Koj id a go rekol toa pridonel kon razbiranjeto na mokta na reliokratite vo srednovekovjeto vo imeto na Isus.

“Timeo non Petrum, sed secretarium cius” (Ne me zagrizuva Petar, negoviot sekretar me plashi)

Edna mala ilustracija de:)
Ocekuvam zestoki kritiki za ova... Ne shtedete i na crveni...
 
А бе има секакви по форумиве! Поглупа тема немам сретнато досега! И за ова треба способност!
 
тешко тебе пикасо... оди фрлисе од најблискиот мост ... или чекај чак норис да ти го пуштам... поглуп чоек од тебе нема! до администраторите... да се даде на чоеков :banned::banned::banned: на тема РЕЛИГИЈА... позз
 
Апостол Павле, или претходно познат како Савле. Познат како тринаесетти Христов апостол. Тој бил роден во Тарс, во фарисејско семејство, но се здобил и со римско државјанство (Дела 23:6). Пораснал во Ерусалим. Се занимавал со изработка на шатори. Од рабинот Гамалиел бил учен на фарисејството, а станал и еден од главните членови на антихристијанскиот еврејски совет, во чии активности спаѓа и убиството на Стефан, кое го одобрувал и самиот Павле.

Тој е познат и како човек на виденија. Во Нов Завет се запишани седум Павлови виденија:

  • видението на Христос (Дела 9:3-6; 26:13-15)
  • видението на Македонецот (Дела 16:9)
  • видението за сведочење (Дела 18:9)
  • видението на предупредување (Дела 22:18)
  • видението за евангелизација на главниот град, Рим (Дела 23:11)
  • видението на охрабрување пред бродолом (Дела 27:23)
  • видението за рајот (2 Кор. 12:1-4)
Послушноста спрема овие виденија е клучот на успехот на Павловата христијанска мисија. Кога во видение се соочил со Христос, на патот за Дамаск, од корен се променил и станал Христов следбеник и еден од дванаесетмина апостоли (Дела 9:1-31; Гал. 1:1-24). Како апостол е најпознат по тоа што е писател на голем дел од Новиот Завет, како и по своите мисионерски патувања низ целата Римска Империја, од Антиохија, преку Коринт, Ефес и многу други места, па сè до главниот град, Рим.

Што бил ако не апостол?!
 
бравос чоек ... авал да ти е :D ! закон пост оливерт
 
Ej, slushajte!
Na kogo ne mu se dopagja, neka ne cita i gotovo.
Preku takvoto ako jas ne se slozuvam so toa, a i vie ne se slozuvate so toa. Da ne kazam koj gi tuca ili koj ve tuca, ke se vozdrzite od ovakvi komentari, i ke dadete neshto shto navistina ke go anulira seto moe kazano.
Vo sprotivno vie ke bidete budalite i onie koi ne znaat vo shto veruvaat.
Ok?:)

Edit: Procitajte gi site moi postovi. Site tie socinuvaat eden. No toj eden ne go zbira vo EDEN, pa morashe da dojde do disperzija.
 
Тоа не ти е доволно?!
 
Чоек факт е дека бил апостол... Како го оспоруваш тоа?!
 
Добро де ти сам си знајш се.. Алал да ти е, ко таму да си бил...
Ти стојш на тоа твоето „мислење“ и другите докази ти се смешни.
Btw, оди поучи ги сите тие што ја пишувале Библијата, ти знаеш повеќе од сите.
Најубаво ти кажа TheRealSanta, и јас ти го предлагам истото.
 
OKej:)
Blagodaram. Ke odam:)
Cao...
Ocekuvam "Hristijanite" na Pavleta da kucnat neshto... Ovie prethodnite se usraa pred da pocnat.
 
Hahahahahhaha...
Ах колку ми се смешни таквите типчиња кои мислат дека се најпаметни на свет... Чоек, библијата јасно ти кажува дека Павле бил апостол, и шо има сеа дилема тука? Или ти мислиш дека ке ја прекроиш историјата на светов... :tapp:

Ocekuvam "Hristijanite" na Pavleta da kucnat neshto... Ovie prethodnite se usraa pred da pocnat. Од каде ова? или така ти одговара?
 
Статус
Затворена за нови мислења.

Kajgana Shop

Back
На врв Bottom