- Член од
- 25 декември 2008
- Мислења
- 1.877
- Поени од реакции
- 1.089
Voeniot aspekt na Makedonskoto (Kresnenskoto) vostanie, 1878/79 g.
Pi{uva: VAN^E STOJ^EV, Nova Makedonija, Mart 1999.
Pravdata vo racete na silata
Golemite sili, prvenstveno Rusija, bez kakvi bilo ~uvstva za makedonskata nacionalna samobitnost, so preliminarniot Sanstefanski dogovor ja vklu~ija re~isi cela Makedonija vo ramkite na Golema Bugarija. I tri meseci podocna, pak bez gri`a na sovesta, so odlukite na Berlinskiot kongres, pak ja vratija Makedonija vo Osmanliskata imperija
Preku Razlove~koto, Pijane~koto, Kumanovskoto, Krivopalane~koto vostanie i u~estvuvaj}i so brojni dobrovolni ~eti vo srpsko-turskata i rusko-turskata vojna, Makedonskiot narod imal silni pridonesi vo razre{uvaweto na Isto~nata kriza. Me|utoa, golemite sili, osobeno Rusija, bez kakvi bilo ~uvstva za makedonskata nacionalna samobitnost, so preliminarniot Sanstefanski dogovor ja vklu~ile re~iis cela Makedonija vo ramkite na Golema Bugarija. Tri meseci podocna, pak bez gri`a za makedonskiot narod, golemite sili so odlukite na Berlinskiot kongres povtorno ja vratija Makedonija vo sostavot na Osmanliskata imperija. Takvata odluka kaj makedonskiot narod predizvikala razo~aruvawe i gubewe na doverbata vo pravednosta na kongresot, vo iskrenosta na politikata na golemite sili i vo odnosot na sosedite kon makedonskoto pra{awe.
Predlogot, soglasno ~lenovite 23 i 62, na Makedonija da i se dade politi~ka i verska avtonomija vo ramkite na Osmanliskata imperija bil do~ekan kako obi~na fraza, bidej}i takvite re{enija nikogo ne obvrzuvale, nitu, pak, bile predvideni sankcii za nivnoto neizvr{uvawe. Vedna{ potoa makedonskite dejci upatuvale brojni protesti i prigovori na odlukite na Berlinskiot kongres. So odlukite na Berlinskiot kongres bile definirani granicite na Osmanliskata imperija, vo ~ii ramki i bila dadena mo`nost da si ja sreduva vnatre{nata sostojba kako mo`e i umee. Vedna{ potoa vo Makedonija se dovlekuvale voenite sili od Bosna, od Srbija i od Bugarija, a se ispra}ale i novi od Turcija. Od centralna oblast na evropska Turcija, Makedonija sega stanala nejzina pograni~na teritorija. Toa pretpostavuvalo anga`irawe na brojni voeni sili, zaostruvawe na vladeja~kiot sistem, dano~nata politika, kaznenite merki, i seto toa zna~elo vlo{uvawe na `ivotot na makedonskiot narod.
Vo toa vreme, edinstven povolen uslov bilo prisustvoto na srpskite i ruskite voeni sili na severnata granica na Makedonija i vo novosozdadenoto Kne`evstvo Bugarija, kako i sozdadenata Ruska zona na makedonskata teritorija vo Gornoxumajskata okolija. Donekade povolen uslov pretstavuvale i ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot kongres, so koi Turcija trebalo vo Makedonija da sprovede politi~ka, {kolska i verska reforma kakva {to bila predvidena za Krit. Blizinata na ruskata vojska go zgolemuvala borbeniot moral kaj organizatorite i vostanicite, a vo ~lenovite 23 i 62 se iznao|ala me|unarodno-pravnata mo`nost za organizirawe i krevawe na vostanie. Pokraj navedenive te{kotii, sostojbata vo Makedonija ja vlo{uvalo i doseluvaweto na turskite i na muslimanskite begalci-maxari, koi po stesnuvaweto na turskata imperija po Berlinskiot kongres, se doselile vo Makedonija.
PODALEKU OD ZULUMITE
Spored francuskite izvori, Makedonija stanala pribe`i{te kako na eden del od otpadnicite na otomanskata armija, taka i na muslimanite koi prebegnale od Bugarija, od Bosna, od Hercegovina i od drugi oblasti. Okolu 60 000 semejstva se nao|ale vo gradovite i selata i bile vseleni vo domovite na hristijanite. Turcite-begalci razdvi`eni po celata teritorija na Makedonija, glavno gi formirale ba{ibozu~kite odredi. Poradi nivnite zlostorstva, pove}e od dveste hristijanski sela se iselile vo Srbija i vo Bugarija. Pokraj grabe`ite od turskite begalci, makedonskiot narod pla}al i brojni danoci na turskata vlast, a osobeno te{ki nameti mu pri~inuvale rekviziciite na turskata armija, koja po Berlinskiot kongrs se zgolemila na 80 bataljoni. Delovi od ovaa armija odele nasekade niz Makedonija i se izdr`uvale na smetka na mestata {to gi posetuvale. Pokraj ovie, pusto{eweto vo Makedonija osobeno go zgolemuvale Albancite, koi od otomanskata vlada dobile pu{ki martinki i golemo koli~estvo municija, pa pretstavuvale zna~ajna sila. Pred niv se ~uvstvuvale nemo}ni i otomanskite vlasti, a svoe vladeewe vovele duri i vo Skopje, so {to, vsu{nost, bile edinstveni gospodari vo zemjata. Poradi takvata sostojba, francuskiot konzul vo Sofija predlagal Makedonija da ja okupira nekoja od neutralnite sili so cel da se spasi hristijanskoto naselenie.
Golemite dolgovi {to Turcija im gi pla}ala na golemite sili go sogolile makedonskiot narod do koska. Selanstvoto gi podnelo glavnite naturalni i pari~ni dava~ki. Makedonskite selani i pla}ale nad 30 vidovi danoci, so {to se pretvorile vo rabotnici samo za opstanok, vo obi~no ~ove~ko su{testvo. Nivnata `ivotna i imotna nesigurnost, kako i semejnata ~est, zaedno so socijalnata, bila tokmu zagrozena {to `ivite im zaviduvale na mrtvite. Vo takvi `ivotni uslovi, zapo~nalo samovooru`uvaweto i samoorganiziraweto na makedonskiot narod za samoosloboduvawe od osmanliskoto vladeewe. Nedostigot na edinstvena revolucionerna politi~ka organizacija zna~itelno go ote`nuvalo organiziraweto i rakovodeweto na vooru`enoto vostanie, {to bilo pri~ina da se pojavat nadvore{ni sili, koi imale za cel da go iskoristat makedonskoto vostanie za sopstveni celi.
PODGOTOVKITE ZA MAKEDONSKOTO (KRESNENSKOTO) VOSTANIE
Podgotovkite za vostanie vo Makedonija zapo~nale vedna{ po zavr{uvaweto na Rusko-turskata vojna i po zaklu~uvaweto na preliminarniot Sanstefanski dogovor. Makedonskiot narod, osobeno istaknatite makedonski dejci, osloboduvaweto na Makedonija ne go gledale vo nejzinoto prisoedinuvawe kon Bugarija, pa se sprotivstavile na odredbite na Sanstefanskiot dogovor. Razo~aruvaweto bilo golemo i vo odnos na ruskite pregovara~i, koi Makedonija mu ja dodelile na idnoto bugarsko kne`evstvo, a ne odredile ruski trupi da ja okupiraat i na toj na~in da ja {titat od Turcite, ~ij karakter vo osnova bil voinstven i ne dozvoluvale da im bide odzemeno ona {to go osvoile so me~. Za Turcite bilo nerazbirlivo preku eden pismen dogovor da im se odzeme zemja so koja upravuvaat.
Makedonskiot narod ve}e gi zagubil nade`ite za osloboduvawe od nadvor, bidej}i golemite sili vo 1870 godina namesto obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija go stavile pod jurizdikcija na Bugarskata egzarhija; na carigradskata konferencija vo 1876 go podelile me|u Bugarija i Turcija, so odredbite na preliminarniot Sanstefanski dogovor vo 1878 godina re~isi celosno bil staven vo ramkite na bugarskata dr`ava. Po donesuvaweto na re{enijata na Berlinskiot kongres, Makedonija povtorno bila vratena pod turska uprava. Poradi toa, nezadovolstvoto na makedonskiot narod maksimalno se zgolemilo, bidej}i ne mo`el da veruva deka Evropa odbila da go prifati osloboduvaweto na Makedonija. Zgora na toa, vo Makedonija se povlekle ostatocite na osmanliskata vojska od novosozdadenite nezavisni zemji, najgolemite antihristijanski muslimani, brojni muslimanski begalci, pa se zgolemil ba{ibozlukot, poradi {to taa stanala centar na bezredija.
Vo takvata op{ta sostojba, kaj makedonskiot narod narasnal patriotizmot, se vozdignal borbeniot duh i zapo~nalo samoorganiziraweto i samovooru`uvaweto za sopstvenoto osloboduvawe. Po zagubata na doverbata vo Rusija i vo Evropa, idejata bila deka makedonskiot narod za svojata sloboda mora samiot da se izbori so svoite vnatre{ni sili i sredstva. Me|utoa, se pojavile i nadvore{ni sili, koi isto bile nezadovolni i so odlukite na Berlinskiot kongres, no koi imale za cel povtorno da ja formiraat Sanstefanska Bugarija za da gi ostvarat ruskite interesi. Nadvore{nite sili bile pottiknuvani, organizirani i rakovodeni od slovenskite komiteti vo Petrograd i vo Moskva i od bugarskite blagotvoritelni komiteti Edinstvo. Me|utoa ovie sili imalo i Makedonci koi ble {koluvani vo Rusija i vo Bugarija i koi ja prifa}ale ruskata odnosno bugarskata golemodr`avna ideja.
Isto taka, po odr`uvaweto na Berlinskiot kongres, brojni bile begalcite koi od Makedonija zaminuvale vo oslobodenoto Kne`evstvo Bugarija. Osobeno se iseluvala inteligencijata, koja dotoga{ bila vo slu`ba na Bugarskata egzarhija vo Makedonija. Me|u takvite bile mitropolitite Natanail Ohridski, Kiril, Panaret, potoa Josif Kova~ev, P. Urumov, D. Karamfilovi~, Vasil Dijamandiev i drugi koi, kako privrzanici na egzarhijata, barale revizija na Berlinskiot dogovor i se vklu~ile vo bugarskite blagotvoritelni komiteti Edinstvo. Iako so sprotivni celi, nadvore{nite i vnatre{nite sili podgotovkite za vostanie vo Makedonija gi sproveduvale istovremeno. Nadvore{nite smetale deka so zaedni~ki sili Makedonija treba da se oslobodi od Turcite, a potoa lesno da gi pokorat makedonskite vnatre{ni sili, a na toj na~in Makedonija da ja prisoedinat kon Bugarija.
Pi{uva: VAN^E STOJ^EV, Nova Makedonija, Mart 1999.
Pravdata vo racete na silata
Golemite sili, prvenstveno Rusija, bez kakvi bilo ~uvstva za makedonskata nacionalna samobitnost, so preliminarniot Sanstefanski dogovor ja vklu~ija re~isi cela Makedonija vo ramkite na Golema Bugarija. I tri meseci podocna, pak bez gri`a na sovesta, so odlukite na Berlinskiot kongres, pak ja vratija Makedonija vo Osmanliskata imperija
Preku Razlove~koto, Pijane~koto, Kumanovskoto, Krivopalane~koto vostanie i u~estvuvaj}i so brojni dobrovolni ~eti vo srpsko-turskata i rusko-turskata vojna, Makedonskiot narod imal silni pridonesi vo razre{uvaweto na Isto~nata kriza. Me|utoa, golemite sili, osobeno Rusija, bez kakvi bilo ~uvstva za makedonskata nacionalna samobitnost, so preliminarniot Sanstefanski dogovor ja vklu~ile re~iis cela Makedonija vo ramkite na Golema Bugarija. Tri meseci podocna, pak bez gri`a za makedonskiot narod, golemite sili so odlukite na Berlinskiot kongres povtorno ja vratija Makedonija vo sostavot na Osmanliskata imperija. Takvata odluka kaj makedonskiot narod predizvikala razo~aruvawe i gubewe na doverbata vo pravednosta na kongresot, vo iskrenosta na politikata na golemite sili i vo odnosot na sosedite kon makedonskoto pra{awe.
Predlogot, soglasno ~lenovite 23 i 62, na Makedonija da i se dade politi~ka i verska avtonomija vo ramkite na Osmanliskata imperija bil do~ekan kako obi~na fraza, bidej}i takvite re{enija nikogo ne obvrzuvale, nitu, pak, bile predvideni sankcii za nivnoto neizvr{uvawe. Vedna{ potoa makedonskite dejci upatuvale brojni protesti i prigovori na odlukite na Berlinskiot kongres. So odlukite na Berlinskiot kongres bile definirani granicite na Osmanliskata imperija, vo ~ii ramki i bila dadena mo`nost da si ja sreduva vnatre{nata sostojba kako mo`e i umee. Vedna{ potoa vo Makedonija se dovlekuvale voenite sili od Bosna, od Srbija i od Bugarija, a se ispra}ale i novi od Turcija. Od centralna oblast na evropska Turcija, Makedonija sega stanala nejzina pograni~na teritorija. Toa pretpostavuvalo anga`irawe na brojni voeni sili, zaostruvawe na vladeja~kiot sistem, dano~nata politika, kaznenite merki, i seto toa zna~elo vlo{uvawe na `ivotot na makedonskiot narod.
Vo toa vreme, edinstven povolen uslov bilo prisustvoto na srpskite i ruskite voeni sili na severnata granica na Makedonija i vo novosozdadenoto Kne`evstvo Bugarija, kako i sozdadenata Ruska zona na makedonskata teritorija vo Gornoxumajskata okolija. Donekade povolen uslov pretstavuvale i ~lenovite 23 i 62 od Berlinskiot kongres, so koi Turcija trebalo vo Makedonija da sprovede politi~ka, {kolska i verska reforma kakva {to bila predvidena za Krit. Blizinata na ruskata vojska go zgolemuvala borbeniot moral kaj organizatorite i vostanicite, a vo ~lenovite 23 i 62 se iznao|ala me|unarodno-pravnata mo`nost za organizirawe i krevawe na vostanie. Pokraj navedenive te{kotii, sostojbata vo Makedonija ja vlo{uvalo i doseluvaweto na turskite i na muslimanskite begalci-maxari, koi po stesnuvaweto na turskata imperija po Berlinskiot kongres, se doselile vo Makedonija.
PODALEKU OD ZULUMITE
Spored francuskite izvori, Makedonija stanala pribe`i{te kako na eden del od otpadnicite na otomanskata armija, taka i na muslimanite koi prebegnale od Bugarija, od Bosna, od Hercegovina i od drugi oblasti. Okolu 60 000 semejstva se nao|ale vo gradovite i selata i bile vseleni vo domovite na hristijanite. Turcite-begalci razdvi`eni po celata teritorija na Makedonija, glavno gi formirale ba{ibozu~kite odredi. Poradi nivnite zlostorstva, pove}e od dveste hristijanski sela se iselile vo Srbija i vo Bugarija. Pokraj grabe`ite od turskite begalci, makedonskiot narod pla}al i brojni danoci na turskata vlast, a osobeno te{ki nameti mu pri~inuvale rekviziciite na turskata armija, koja po Berlinskiot kongrs se zgolemila na 80 bataljoni. Delovi od ovaa armija odele nasekade niz Makedonija i se izdr`uvale na smetka na mestata {to gi posetuvale. Pokraj ovie, pusto{eweto vo Makedonija osobeno go zgolemuvale Albancite, koi od otomanskata vlada dobile pu{ki martinki i golemo koli~estvo municija, pa pretstavuvale zna~ajna sila. Pred niv se ~uvstvuvale nemo}ni i otomanskite vlasti, a svoe vladeewe vovele duri i vo Skopje, so {to, vsu{nost, bile edinstveni gospodari vo zemjata. Poradi takvata sostojba, francuskiot konzul vo Sofija predlagal Makedonija da ja okupira nekoja od neutralnite sili so cel da se spasi hristijanskoto naselenie.
Golemite dolgovi {to Turcija im gi pla}ala na golemite sili go sogolile makedonskiot narod do koska. Selanstvoto gi podnelo glavnite naturalni i pari~ni dava~ki. Makedonskite selani i pla}ale nad 30 vidovi danoci, so {to se pretvorile vo rabotnici samo za opstanok, vo obi~no ~ove~ko su{testvo. Nivnata `ivotna i imotna nesigurnost, kako i semejnata ~est, zaedno so socijalnata, bila tokmu zagrozena {to `ivite im zaviduvale na mrtvite. Vo takvi `ivotni uslovi, zapo~nalo samovooru`uvaweto i samoorganiziraweto na makedonskiot narod za samoosloboduvawe od osmanliskoto vladeewe. Nedostigot na edinstvena revolucionerna politi~ka organizacija zna~itelno go ote`nuvalo organiziraweto i rakovodeweto na vooru`enoto vostanie, {to bilo pri~ina da se pojavat nadvore{ni sili, koi imale za cel da go iskoristat makedonskoto vostanie za sopstveni celi.
PODGOTOVKITE ZA MAKEDONSKOTO (KRESNENSKOTO) VOSTANIE
Podgotovkite za vostanie vo Makedonija zapo~nale vedna{ po zavr{uvaweto na Rusko-turskata vojna i po zaklu~uvaweto na preliminarniot Sanstefanski dogovor. Makedonskiot narod, osobeno istaknatite makedonski dejci, osloboduvaweto na Makedonija ne go gledale vo nejzinoto prisoedinuvawe kon Bugarija, pa se sprotivstavile na odredbite na Sanstefanskiot dogovor. Razo~aruvaweto bilo golemo i vo odnos na ruskite pregovara~i, koi Makedonija mu ja dodelile na idnoto bugarsko kne`evstvo, a ne odredile ruski trupi da ja okupiraat i na toj na~in da ja {titat od Turcite, ~ij karakter vo osnova bil voinstven i ne dozvoluvale da im bide odzemeno ona {to go osvoile so me~. Za Turcite bilo nerazbirlivo preku eden pismen dogovor da im se odzeme zemja so koja upravuvaat.
Makedonskiot narod ve}e gi zagubil nade`ite za osloboduvawe od nadvor, bidej}i golemite sili vo 1870 godina namesto obnovuvaweto na Ohridskata arhiepiskopija go stavile pod jurizdikcija na Bugarskata egzarhija; na carigradskata konferencija vo 1876 go podelile me|u Bugarija i Turcija, so odredbite na preliminarniot Sanstefanski dogovor vo 1878 godina re~isi celosno bil staven vo ramkite na bugarskata dr`ava. Po donesuvaweto na re{enijata na Berlinskiot kongres, Makedonija povtorno bila vratena pod turska uprava. Poradi toa, nezadovolstvoto na makedonskiot narod maksimalno se zgolemilo, bidej}i ne mo`el da veruva deka Evropa odbila da go prifati osloboduvaweto na Makedonija. Zgora na toa, vo Makedonija se povlekle ostatocite na osmanliskata vojska od novosozdadenite nezavisni zemji, najgolemite antihristijanski muslimani, brojni muslimanski begalci, pa se zgolemil ba{ibozlukot, poradi {to taa stanala centar na bezredija.
Vo takvata op{ta sostojba, kaj makedonskiot narod narasnal patriotizmot, se vozdignal borbeniot duh i zapo~nalo samoorganiziraweto i samovooru`uvaweto za sopstvenoto osloboduvawe. Po zagubata na doverbata vo Rusija i vo Evropa, idejata bila deka makedonskiot narod za svojata sloboda mora samiot da se izbori so svoite vnatre{ni sili i sredstva. Me|utoa, se pojavile i nadvore{ni sili, koi isto bile nezadovolni i so odlukite na Berlinskiot kongres, no koi imale za cel povtorno da ja formiraat Sanstefanska Bugarija za da gi ostvarat ruskite interesi. Nadvore{nite sili bile pottiknuvani, organizirani i rakovodeni od slovenskite komiteti vo Petrograd i vo Moskva i od bugarskite blagotvoritelni komiteti Edinstvo. Me|utoa ovie sili imalo i Makedonci koi ble {koluvani vo Rusija i vo Bugarija i koi ja prifa}ale ruskata odnosno bugarskata golemodr`avna ideja.
Isto taka, po odr`uvaweto na Berlinskiot kongres, brojni bile begalcite koi od Makedonija zaminuvale vo oslobodenoto Kne`evstvo Bugarija. Osobeno se iseluvala inteligencijata, koja dotoga{ bila vo slu`ba na Bugarskata egzarhija vo Makedonija. Me|u takvite bile mitropolitite Natanail Ohridski, Kiril, Panaret, potoa Josif Kova~ev, P. Urumov, D. Karamfilovi~, Vasil Dijamandiev i drugi koi, kako privrzanici na egzarhijata, barale revizija na Berlinskiot dogovor i se vklu~ile vo bugarskite blagotvoritelni komiteti Edinstvo. Iako so sprotivni celi, nadvore{nite i vnatre{nite sili podgotovkite za vostanie vo Makedonija gi sproveduvale istovremeno. Nadvore{nite smetale deka so zaedni~ki sili Makedonija treba da se oslobodi od Turcite, a potoa lesno da gi pokorat makedonskite vnatre{ni sili, a na toj na~in Makedonija da ja prisoedinat kon Bugarija.