- Член од
- 24 октомври 2008
- Мислења
- 328
- Поени од реакции
- 5
[FONT="]So Versajskata mirovna konferencija e sankcionirana podelbata na Makedonija me|u trite balkanski dr`avi:Kralstvoto na Srbite,Hrvatitei Slovencite,Grcija i Bugarija.Ovaa podelba na makedonskiot narod mu go onevozmo`ila negoviot natamo{en ekonomski politi~li i nacionalen razvitok.Sekoj od trite delana Makedonija trebalo da se razviva vo sosema razlicniekonomski i politicki yslovi karakteristicni za dr`avata vo ~ii granici se na{ol.Vo Vardarska,Egejska i Pirinska Makedonija se pro{iril dr`avniot aparat na soodvetnata balkanska monarhijaToa im ovozmo`uvalona vladea~kite balkanski br`oazii da ja sproveduvaat napre~no svojata dr`avna politika vo dobieniot del od Makedonija.[/FONT]
[FONT="] Vladea~kite krugovii vo trite balkanski dr`avi ne mu ja priznavale na makedonskiot narod negovata posebna nacionalna pripadnost.Tie go re{avale makedonskoto nacionalno pra{awe so teror ,nasilno iseluvawena Makedoncite od poedini delovi na Makedonija i so gruba denacionalizacija i asimilacija.[/FONT]
[FONT="]Makedonskiot narod nao|ajki se pod novo nacionalno ugnetuvawe moral da ja prodol`i svojata nacionalna revolcionerna borba i da ja prilagodi na novite op{estveno-politi~ki priliki vo Makedonija.Vo prvite godini po Prvata Svetska vojna postoele pove}e faktori koi nimale razli~no vlijanie vrz konsolidiraweto na silite vo makedonskoto nacionalno revolcionerno dvi`ewe.[/FONT]
[FONT="]Ve{ta~kite politi~ki granici so koi bil podelen makedonskiot narod mu pre~ele da vodi zaedni~ka aktivnost za podgotvuvawe organizirana nacionalna revolucionerna borba.[/FONT]
[FONT="]Dr`avnite vlasti i vo trite dela na Makedonija budno vnimavale na sekoj obid za legalno projavuvawe na negovata posebna nacionalna individualnost i na sekoja ilegalna dejnost protiv dr`avnata vlast.[/FONT]
[FONT="]Od druga strana i ilegalnite organizatori formi i starite revolucionerni metodi i sretstva od vremeto na pojavata na organiziranoto nacionalno revolucionerno dvi`ewe na makedonskiot narod,ne odgovarale na promenetata sostojba vo i okolu Makedonija.[/FONT]
[FONT="]Isto taka i subjektivnite revolucionerni sili od toa dvi`ewe ne bile idejno-politi`k ii organizaciono edinstvenii podgotveni da se stavat na ~elo na makedonskoto nacionalno revolucionerno dvi`eweU{te vo tekot na Balkanskite i Prvata svetka vojna makedonskoto nacionalno revolucionerno dvizewe pre`ivuvale dlaboka kriza.Diferenciraweto na starata VMRO na levo i desno krilo,[to zapo~nalo po Ilindenskoto vostanie,vo tekot na spomenatite vojni zavr{ilo.[/FONT]
[FONT="]Desnicata vo makedonskoto nacionalno revolucionerno dvi`ewe se sformila vo reakcionerna vrhovisti`ka organizacija,koja slizela na bugarskata dr`avna nacionalisti~ka i zavojuva~ka politika kon Makedonija.Taa po 1910 go zemala imeto na starata VMRO,~etnicite na ovaa organizacija na ~eloso poznatite vrhovisti voda~i Todor Aleksandrov i Aleksandar Protogenerov neposredno pred Balkanskite i Prvata svetska vojna izvr{ile golem broj teroristi~ki i provokativni akcii vo Makedonija koi se inspirirani od bugarskata reakcionerna bur`oazija i bugarskiot dvor.Ovie reakcionerni sili od makedonskoto dvi`ewe i po Prvata svetska vojna prodol`ile da slu`at na bugarskata zavojuva~ka politika[/FONT]
[FONT="]Levicata na makedonskoto nacionalno revolucionerno dvi`ewe sostavena od ,,tri idejno politi~ki grupacii :revolucionerno demokratskata,socijalisti~kata i anarhisti`kata,, koja bila rganizaciono i idejno politi~ki silna i dejstvitelna osobeno po ilindenskoto vostanie iv o toa vreme na Mladoturskata revolucija,vo periodot od 1912 do 1918 godina bila vo pogolem del razbiena i pasivizirana.[/FONT]
[FONT="]Pokraj ovie faktori koi vlijaele za bavnoto konsolidirawe na nacionalno revolucionernite sili vo makedonskoto dvi`ewe po Prvata Svetska vojna se pojavuva u{te eden mo{ne va`en Faktor koj imal golemo zna~ewe za natamo{niot razvitok na nacionalno rvolucionernoto dvi`ewe na makedonskiot narod i za negovoto idejno-politi~ko orientirawe.Toa se organiziranite napredni op{testveni sili vo Kralstvoto SHS,Grcija i Bugarija.Vo prvite godini po Prvata Svetska vojna,te{kite stopanski posledici od trite vojni,vlo{uvaweto na ekonomsko-socijalnata polo`ba na {irokite narodni masi i silnoto vlijanie od revolucionernite dvi`ewa vo Evropa,sozdade povolna po~va za zasiluvawe na rabotni`koto dvi`ewe na Balkanot.Vo ovoj revolcioneren period koga reakcionernite sili bile vo izvesno otstapuvawe pred silnoto revolcionernite sili razdvi`uvawe na masite vo Kralstvoto SHS ,Grcija i Bugarija,vo tekot na 1918 i 1919 godina se vr[i konsolidirawe i organizaciono povrzuvawe na revolucionernite sili od porane{nite social-demokratski i socijalisticki partii i organizacii.Kako rezultat na toa se sozdavaat novi ili se preimenuvaat starite social-demokratski partii vo komunisti~ki partii i pristapuvaat kon Tretata internacionala.[/FONT]
[FONT="][irokite narodni masi vo trite dela na Makedonija isto taka bile opfateni od povoeniot revolcioneren bran.Toa revolucionerno razdvi`uvawe na makedonskiot narod bilo rezultat pred se na:a) te{kite stopanski posledici od Balkanskite i Prvata svetska vojna; b) ekonomskata eksplotacija,politi~kiot i nacionalniot pritisok sproveduvan od balkanskite bur`oazii; v) nezadovolstvoto od re{enijata na Versajskata mirovna konferencija,koi bile sprovedeni na vekovnite `elbi i streme`in a makedonskiot narod za dobivawe nacionalna nezavisnost i dr`avna vo Evropa,osobeno od pobedata na Oktomvriskata socijalisti~ka revolucija,i d) idejno politi~kata aktivnost na socijalisti~kite,odnosno komunisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija.[/FONT]
[FONT="]Vo isto vreme so Makedonskata federativna organizacija vo Bugarija go zapo~nuva svojot organizicionen `ivot i Ilindenskata organizacija,kako legalna organizacija na biv{ite vojvodi i ~etnici od Ilindenskiot period,koja ima dobrotvorni i kulturno prosvetni zada~i.Vo 1921 godina vo Sofija bilo formirano dru{tvoto Ilinden,so {to bile postaveni osnovite na u{te edna legalna makedonska emigratska organizacija- Ilindenska organizacija.Nejzinoto rakovotstvo go so~inuvale:Georgi Pop Hristov,Arsenij Jovkov,Slav~ Abazov i dr. Vo po~etokot taa se distancira od politi~kiot `ivot na makedonskiotemigracija vo Bugarija,no od 1924 godina zapo~nuva otvoreno da gi osuduva nastojuvawata na bugarskata reakciona bur`oazija da go pot~ini celoto makedonsko dvi`ewe na bugarskata dr`avna politika.Ilindenskata organizacija se pojavi istovremeno so Federativnata i mnogu pridonese za aktiviziraweto na starite revolulcioneri, `ivite u~esnici vo Ilindenskoto vostanie se obedinuvaa vo svojata organizacija i rabotea vo nea za dorazvivaweto na starite centralisti~ki principi vo duhot na eden revolucioneren demokratizam.Nao|ajki se pod rakovotstvoto na ~esni i levi~arski dejci,Organizacijata na ilindenci se potesno se povrzuva{e so levicata na VMRO i so toa go stesnuva{e vilijanieto na Todor Aleksandrov.Silno vozdejstvo vrz emigracijata i masite vo Pirinska Makedonija ukaza i pe~atot na Ilindenskata organizacija-nejzinite vesnici i spisanija.Pod redaktorstvoto na vonredno talentiraniot i levi~arski nastroeniot publicist Arseni Jovkov,Vesnikot ,,Ilinden,, izrasna vo borbena tribina {to povikuva{e kon izgraduvawe na makedonskoto revolucionerno edinstv
sven vesnikot ,,Ilinden,, se izdaval i mese~nikot ,,Ilustracii Ilinden,,Aktivni sorabotnici so ovie spisanija bile istaknati makedonski dejci kako Vojdan ~ernodrinski,Dimo Haxi Dimov,Krste Misirkov i dr. U{te na po~etokot na svoeto dejstvuvawe organizacijata istapila so opredelba za oddeluvawe na emigracijata od politi~kiot `ivot na Bugarija.Ilindenskata organizacijaovaa opredelba ja iznela iv o Memorandumot do bugarskara vlada od april 1924 godina vo koj od bugarskata vlada se baralo da se otka`e od dotoga{nata politika kon Makedonija,a makedonskata emigracija da ne bide upotrebuvana za interesite na Bugarija.[/FONT]
[FONT="] Celta na Ilindenskata organizacija bila obedinuvawe na porane{nite boric za zaemno pomagawe,neguvawe na revolucionernite tradicii,kulturno provetno izdignuvawe i nivno prenesuvawe na pomladite generacii.[/FONT]
[FONT="]Po ubistvoto na Arsenij Jovkov i Petar Acev(1924g),organizacijata vo svoite stavovi zapo~nala da se pribli`uva kon VMRO na Van~o Mihajlov,a nekoi od nejzinite istaknati ~lenovi se orientirale kon VMRO(Obedineta).[/FONT]
[FONT="] Vladea~kite krugovii vo trite balkanski dr`avi ne mu ja priznavale na makedonskiot narod negovata posebna nacionalna pripadnost.Tie go re{avale makedonskoto nacionalno pra{awe so teror ,nasilno iseluvawena Makedoncite od poedini delovi na Makedonija i so gruba denacionalizacija i asimilacija.[/FONT]
[FONT="]Makedonskiot narod nao|ajki se pod novo nacionalno ugnetuvawe moral da ja prodol`i svojata nacionalna revolcionerna borba i da ja prilagodi na novite op{estveno-politi~ki priliki vo Makedonija.Vo prvite godini po Prvata Svetska vojna postoele pove}e faktori koi nimale razli~no vlijanie vrz konsolidiraweto na silite vo makedonskoto nacionalno revolcionerno dvi`ewe.[/FONT]
[FONT="]Ve{ta~kite politi~ki granici so koi bil podelen makedonskiot narod mu pre~ele da vodi zaedni~ka aktivnost za podgotvuvawe organizirana nacionalna revolucionerna borba.[/FONT]
[FONT="]Dr`avnite vlasti i vo trite dela na Makedonija budno vnimavale na sekoj obid za legalno projavuvawe na negovata posebna nacionalna individualnost i na sekoja ilegalna dejnost protiv dr`avnata vlast.[/FONT]
[FONT="]Od druga strana i ilegalnite organizatori formi i starite revolucionerni metodi i sretstva od vremeto na pojavata na organiziranoto nacionalno revolucionerno dvi`ewe na makedonskiot narod,ne odgovarale na promenetata sostojba vo i okolu Makedonija.[/FONT]
[FONT="]Isto taka i subjektivnite revolucionerni sili od toa dvi`ewe ne bile idejno-politi`k ii organizaciono edinstvenii podgotveni da se stavat na ~elo na makedonskoto nacionalno revolucionerno dvi`eweU{te vo tekot na Balkanskite i Prvata svetka vojna makedonskoto nacionalno revolucionerno dvizewe pre`ivuvale dlaboka kriza.Diferenciraweto na starata VMRO na levo i desno krilo,[to zapo~nalo po Ilindenskoto vostanie,vo tekot na spomenatite vojni zavr{ilo.[/FONT]
[FONT="]Desnicata vo makedonskoto nacionalno revolucionerno dvi`ewe se sformila vo reakcionerna vrhovisti`ka organizacija,koja slizela na bugarskata dr`avna nacionalisti~ka i zavojuva~ka politika kon Makedonija.Taa po 1910 go zemala imeto na starata VMRO,~etnicite na ovaa organizacija na ~eloso poznatite vrhovisti voda~i Todor Aleksandrov i Aleksandar Protogenerov neposredno pred Balkanskite i Prvata svetska vojna izvr{ile golem broj teroristi~ki i provokativni akcii vo Makedonija koi se inspirirani od bugarskata reakcionerna bur`oazija i bugarskiot dvor.Ovie reakcionerni sili od makedonskoto dvi`ewe i po Prvata svetska vojna prodol`ile da slu`at na bugarskata zavojuva~ka politika[/FONT]
[FONT="]Levicata na makedonskoto nacionalno revolucionerno dvi`ewe sostavena od ,,tri idejno politi~ki grupacii :revolucionerno demokratskata,socijalisti~kata i anarhisti`kata,, koja bila rganizaciono i idejno politi~ki silna i dejstvitelna osobeno po ilindenskoto vostanie iv o toa vreme na Mladoturskata revolucija,vo periodot od 1912 do 1918 godina bila vo pogolem del razbiena i pasivizirana.[/FONT]
[FONT="]Pokraj ovie faktori koi vlijaele za bavnoto konsolidirawe na nacionalno revolucionernite sili vo makedonskoto dvi`ewe po Prvata Svetska vojna se pojavuva u{te eden mo{ne va`en Faktor koj imal golemo zna~ewe za natamo{niot razvitok na nacionalno rvolucionernoto dvi`ewe na makedonskiot narod i za negovoto idejno-politi~ko orientirawe.Toa se organiziranite napredni op{testveni sili vo Kralstvoto SHS,Grcija i Bugarija.Vo prvite godini po Prvata Svetska vojna,te{kite stopanski posledici od trite vojni,vlo{uvaweto na ekonomsko-socijalnata polo`ba na {irokite narodni masi i silnoto vlijanie od revolucionernite dvi`ewa vo Evropa,sozdade povolna po~va za zasiluvawe na rabotni`koto dvi`ewe na Balkanot.Vo ovoj revolcioneren period koga reakcionernite sili bile vo izvesno otstapuvawe pred silnoto revolcionernite sili razdvi`uvawe na masite vo Kralstvoto SHS ,Grcija i Bugarija,vo tekot na 1918 i 1919 godina se vr[i konsolidirawe i organizaciono povrzuvawe na revolucionernite sili od porane{nite social-demokratski i socijalisticki partii i organizacii.Kako rezultat na toa se sozdavaat novi ili se preimenuvaat starite social-demokratski partii vo komunisti~ki partii i pristapuvaat kon Tretata internacionala.[/FONT]
[FONT="][irokite narodni masi vo trite dela na Makedonija isto taka bile opfateni od povoeniot revolcioneren bran.Toa revolucionerno razdvi`uvawe na makedonskiot narod bilo rezultat pred se na:a) te{kite stopanski posledici od Balkanskite i Prvata svetska vojna; b) ekonomskata eksplotacija,politi~kiot i nacionalniot pritisok sproveduvan od balkanskite bur`oazii; v) nezadovolstvoto od re{enijata na Versajskata mirovna konferencija,koi bile sprovedeni na vekovnite `elbi i streme`in a makedonskiot narod za dobivawe nacionalna nezavisnost i dr`avna vo Evropa,osobeno od pobedata na Oktomvriskata socijalisti~ka revolucija,i d) idejno politi~kata aktivnost na socijalisti~kite,odnosno komunisti~kite organizacii i grupi vo Makedonija.[/FONT]
[FONT="]Vo isto vreme so Makedonskata federativna organizacija vo Bugarija go zapo~nuva svojot organizicionen `ivot i Ilindenskata organizacija,kako legalna organizacija na biv{ite vojvodi i ~etnici od Ilindenskiot period,koja ima dobrotvorni i kulturno prosvetni zada~i.Vo 1921 godina vo Sofija bilo formirano dru{tvoto Ilinden,so {to bile postaveni osnovite na u{te edna legalna makedonska emigratska organizacija- Ilindenska organizacija.Nejzinoto rakovotstvo go so~inuvale:Georgi Pop Hristov,Arsenij Jovkov,Slav~ Abazov i dr. Vo po~etokot taa se distancira od politi~kiot `ivot na makedonskiotemigracija vo Bugarija,no od 1924 godina zapo~nuva otvoreno da gi osuduva nastojuvawata na bugarskata reakciona bur`oazija da go pot~ini celoto makedonsko dvi`ewe na bugarskata dr`avna politika.Ilindenskata organizacija se pojavi istovremeno so Federativnata i mnogu pridonese za aktiviziraweto na starite revolulcioneri, `ivite u~esnici vo Ilindenskoto vostanie se obedinuvaa vo svojata organizacija i rabotea vo nea za dorazvivaweto na starite centralisti~ki principi vo duhot na eden revolucioneren demokratizam.Nao|ajki se pod rakovotstvoto na ~esni i levi~arski dejci,Organizacijata na ilindenci se potesno se povrzuva{e so levicata na VMRO i so toa go stesnuva{e vilijanieto na Todor Aleksandrov.Silno vozdejstvo vrz emigracijata i masite vo Pirinska Makedonija ukaza i pe~atot na Ilindenskata organizacija-nejzinite vesnici i spisanija.Pod redaktorstvoto na vonredno talentiraniot i levi~arski nastroeniot publicist Arseni Jovkov,Vesnikot ,,Ilinden,, izrasna vo borbena tribina {to povikuva{e kon izgraduvawe na makedonskoto revolucionerno edinstv
sven vesnikot ,,Ilinden,, se izdaval i mese~nikot ,,Ilustracii Ilinden,,Aktivni sorabotnici so ovie spisanija bile istaknati makedonski dejci kako Vojdan ~ernodrinski,Dimo Haxi Dimov,Krste Misirkov i dr. U{te na po~etokot na svoeto dejstvuvawe organizacijata istapila so opredelba za oddeluvawe na emigracijata od politi~kiot `ivot na Bugarija.Ilindenskata organizacijaovaa opredelba ja iznela iv o Memorandumot do bugarskara vlada od april 1924 godina vo koj od bugarskata vlada se baralo da se otka`e od dotoga{nata politika kon Makedonija,a makedonskata emigracija da ne bide upotrebuvana za interesite na Bugarija.[/FONT][FONT="] Celta na Ilindenskata organizacija bila obedinuvawe na porane{nite boric za zaemno pomagawe,neguvawe na revolucionernite tradicii,kulturno provetno izdignuvawe i nivno prenesuvawe na pomladite generacii.[/FONT]
[FONT="]Po ubistvoto na Arsenij Jovkov i Petar Acev(1924g),organizacijata vo svoite stavovi zapo~nala da se pribli`uva kon VMRO na Van~o Mihajlov,a nekoi od nejzinite istaknati ~lenovi se orientirale kon VMRO(Obedineta).[/FONT]
