Od kako postoi svetot, postoele i banki kako potreba za izvesen red i zashtita na imovinata. Dali tie bile banki vo natura ili podocna vo pari, no postoele. Vo Sevrna Afrika, vo planinite na Atlas, dolgo imashe "banki" za zzitno bogatstvo, so"bankarot" vo glavno Evrein koj vodeshe precizna smetka, za sekogo poedinechno i bez greshka, i ako se sluchuvashe da ima i po nekoj kurshlus, za da ne bide "ednoslichno". Vo deneshno vreme niz bankite, kurshlusite od sekakov vid se sé pochesti, duri i "namesteni", predvideni ili ne. Ne ednash mali ili golemi banki bankrotirale i predizikale katastrofalni buri vo semejstvata na bankarite i na onie koi imale celosno doverie vo sistemot na bankata, klientite; da ne spomnam i samoubistva .Takarechi na site ni e poznata svetskata finansisko-ekonomska kriza od 1929 godina koja go zafatila celiot svet,pa i nashata mala"Vardarska Banovina". Vo toa vreme, edna pogolema banka kaj nas, bila "SKOPLJANSKA IZVOZNA BANKA" na nekolku kata, vo onie ubavi stari "gazdinski"kukji koi denes gi gledame samo na fotografii ,locirana na desniot breg na Vardar. Ovaa banka mu pripajala na Dimitrije -Taki Bojadzijev(ich) kako mazoritoren vo direkcijata,zaedno so ortacite Evrei, so dobar kapital, i shuma na "Ograzden"od 3 600 hektari .Koga se raschulo za krizata, lugjeto zapochnale da si gi izvlekuvaat parite od site banki,sekoj den,sé povekje i povekje. Taka i od nivnata, pa ortacite zbuneti i isplasheni ne znaejki kako da se odnesuvaat so klientite, doshle da mu se pozzalat na Direktorot. "KE GI ISPLAKJATE" im rekol Direktorot Dimtrije.Taka i postapile. Sekomu dale se sto posakal..Dimitrije Bojadzijev(ich)vratil duri i hipotekirani kukji za ne isplatenite dolgovi i krediti; prodal dobar del od svojata lichna imovina, no ne ostavil nikogo na "cedilo",vo beda i nevolja. Od kako se raschilo za postapkata na "Skopljanska Izvozna Banka" l klientite poleka si se vratie vo nea,a bankata ushte pouspeshno prodolzzila da raboti. Vo 1941 godona na 6 april bila bombardirana, izgorena delimno i dosta unshtena. Za vreme na okupacijata, chstvuvajki ja opshtata polozzba i pomagajki im na ortacite Evrei,da ja napustat tertorijata( site bile prefleni preku Albanija i spaseni) bankata rabotela so mal ritam se do osloboduvanjeto koga 1944 e nacionalzirana i postanala kako osnova na segashnata"STOPANSKA BANKA"...Ponatamoshnata prikazna na bankata, bankarite i semejstvata e tazzna, sramno izvalkana i ne zavshena...P. S. Sluchajot na "Skopljanska Izvoezna Banka" neka im posluzi kako primer na deneshnite banki koi se navogjaat vo teshkotija ili bankrotiraat, bidejki sekogash postoi edna chesna mozznost za izlez; ako iskreno se saka ...................TREBA VO eKONOMIJA DA ODI,,,, tAKI BESE TOJ GAZDA NA hemboj........ popravi go naslovot SKOPSKA
