Mojata Irena
Dolgo vreme razmisluvav dali da go napisam ova no od pregolema ljubov kon taa Irena resiv da napisam nekoj zbor.
Bev na odmor so drugari vo za mene najubaviot avtokamp na Ohridsko ezero Livadista. Posle nekolku denovi lezejki na plaza sarajki so mojot pogled barajki nekoja zgodna devojka zabelezav deka na samo nekolku metri od mene kako nekoj uporno me gleda. Od prvo mislev deka gleda vo nekoj drug no koga uste ednas dvapati ni se sretnaa pogledite bev ubeden deka mene me gleda. Toa bese najubaviot angel koj go zabelezaa moive oci, sto da vi kazam do togas nemav poglednato poubava devojka. Bese smega, imase sini oci, posini I od samoto Ohridsko ezero, nejzinite usni bea prekrasni, telo prekrasno I najdobriot rezbar ne mozese da go izrezba nejzinoto telo. Po nekolku pogledi nezno mi se nasmevka, se nasmevnav I jas. Mi bese premnogu zesko pa resiv da vlezam vo ezeroto dase razladam. Vlegov vo ezeroto I pocnav da se razladuvam, pokraj mene se pojavi devojkata so koja si razmenivme nekolku pogledi…. Taa prva mi zborna, mi vika zdravo zdravo ladna e vodata, jas I vikam pa nee tolku. Dali moze da se zapoznaeme I vikam, da zosto da ne, mi odgovori taa, od nejzinite slatki usni go izgovori nejzinoto ime jas sum Irena. Ja prasav od kade e mi rece deka e od Bitola, ja prasav dali moze vecer da se najdeme na muzika (vo restoranot sekoja vecer imase muzika vo zivo), da mi rece, so zadovolstvo ja primi mojata pokana. Bev presreken sto ke izlezam so nea, vecerta se najdovme I si pominavme prekrasna vecer, uzivavme I dvajcata vo ubavata muzika. Se gledavme sekoj den, sekoj den odevme zaedno na plaza, bevme nerazdelni drugari mi rece deka nemala nikoj podobar drugar od mene. Posledniot den I poslednata vecer sekogas ke mi ostanat vo sekavanje. Se dogovorivme poslednata nok da ja pomineme na plaza. Bevme na muzika do 24.00. Posle toa zaminavme na plaza mesecinata sjaese kako nikogas do togas se kapese vo preubavoto ezero. Sedevme eden do drug od bliskiot restorant se slusase edna od najubavite baladi od goran karan ”poljubime I budu tu da skolpim oci na tvom toplu ramenu , poljubi me I budi tu nek srce lupa kao da je prvi put, poljubi me pomolise da sva svjeca za nas se upale” ja prasav da li saka da igrame tango, taa so nasmevka mi odgovori da sakam. Stanavme I nezno se pregrnavme moite race bea na nejzinoto tenko polovince, pocnavme da igrame so glavata se potpre na meto rameno igravme na cela pesna. Poleka ja krena glavata I mi se doblizi do mene, go osetiv nejziniot zdiv, go pocuctvuvav kako mi veli bakni me, jas ne se dvoumev I nezno ja baknav, moite usni bea na nejzinite, imase prekrasni usni polni se baknuvavme dolgo vreme. Go pocuctvuvav nejziniot jazik kako go bara mojot se baknuvavme kako ludi, pocnav da I ja grickam dolnata usna, uzivase vo toa, pocnav da I go lizam nejzinoto vratce, sekogas stavase preubavi parfemi. Poleka moite race se spustaa kon nejzinite gradi, gi dopirav a taa uzivase vo toa, nosese kratka kosula, pocnav da I ja raskopcuvam kosulata, imase prekrasni gradi. Nejzinite pupki mali no slaki kako bajadera. Ja prasav dali imala odnos do togas taa mi rece ne, nevina sum mi rece, jas I rekov I jas sum nevin. Dali sakas da go napravime toa, se nasmevna I mi rece da. Bev premnogu vozbuden, bev presreken sto ke go napravime toa. Bese prekrasno uzivavme i dvajcata, nema nikogas da ja zaboravam taa vecer. Cela nok sedevme na plaza go cekavme utroto noviot den, srcata ni bea presrekni sto ja izgubivme nevinosta, no kako se razdenuvase taka nasite srca stanuvaa se ranlivi se blizese nasata razdelba. Dodeka sonceto izgrevase nad ezeroto nie bevme pregrnati kako dva lebedi spoeni vo edno. Ja baknav nezno I pocnav da I peam na uvo ” proveli smo leto zajedno smo bili, setali kraj mora, I sanjali snove a more ko more nemirno i plavo kao kosa tvoja, kao oci tvoje. Evo vec je jesen a tebe jos nema sigurno si negde, novu ljubav srela, a ja sivu jesen zamenih za leto pa proklinjem more I to tuzno leto”. Ocite na dvajcata ni se napolnaa so solzi, silno me pregrnuvase I mi velese zosto mora da se razdelime, nesakam nikogas da te ostavam od moive pregratki, te sakam najmnogu na svet, kako ke mi bide bez tebe. Jas I rekov deka nema nikogas da e zaboravam, ni nejze ni toa leto, najubaviot odmor vo mojot zivot nikogas ne go zaboraviv. Se razdelivme so nezni baknezi, srcata ni se kornea od zal. Nikogas poveke ne ja vidov mojata Irena