Seto ova e vo red so go pisa.Ednaš ti odgovoriv i pojasniv kako se vrši promena na brojot na vrteži kaj DC motorite bez četkici i rotorski namotki. Očigledno e deka ne si me razbral i taka si gi izmešal rabotiva, a i @PticaSelica stava šlag so kompresorive.....
Promena br. na vrteži ne e ni pod razno so zgolemuvane/namaluvanje na naponot, zošto taka pravoproporcionalno bi pađala ili rastela snagata što e tuka nedozvolivo.
Promena na br. na vrteži go pravi invertorskiot modul sostaven od ispravuvač i jaki prekinuvački niskofrekfrentni tranzistori po eden par za sekoja namotka na statorot, znači ako e četiripolen motorot ima 8 namotki, na sekoja namotka po dva tranzistora.
Vo invertorot ima sklop koj ja menuva frekfrencijata na otvaranje/zatvaranje na tranzistorite, ako taa promena e na pr. 30 Hz velime deka motorot se vrti so 30 vr/sek ili x 60= 1800 vr/ min.
Frekfrencija vo Hz na makedonski znači promena na sostojba vo edna sekunda, ovde tranzistorite ja pravat taa promena, puštaat struja vo namotkite so potreben ritam da rečeme od 30 pati vo sekunda i zatoa se zamešalo ova zborče frekfrencija, tuka naponot od 110 V e ramen i nema nikakva frekfrencija.
Sega malo pojasnuvanje za gorespomenatiot varijabilen kompresor.
Ako kompresorot e sposoben da gi menuva vrtežite i pri toa ne ja namaluva snagata i vrtežniot moment toj e VARIJABILEN poradi toa što može da isporačuva promenlivi pritisoci, što pak e osnova klimata da modulira nisko ili visoko.
Drug nephoden parametar za uspešna modulacija e količinata na freon ili protokot niz kapilarata, toa go obezbeduvaat dve ili tri kapilari ili EEV (elektromagneten ventil) ili kombinacija ventil i kapilara ....
Inače kaj On/Off klimite motorot se vrti so konstantna nekoja najoptimalna brzina i edna kapilara što e dovolno za ladenje i greenje do nekade +4C, pa ne zaostanuvaat nešto značitelno energetski zad invertorite (se razbira vo konforot mnogu zaostanuvaat), pod ova gustinata na freonot počnuva drastično da se namaluva, kompresorot poradi ova ne e vo sostojba da napravi potreben pritisok, efektot na greenje pađa, a so toa i COP-ot.
Kako primer na -5C komresorot vleče 700W, a na +5C vlečel 1200W so ist broj na vrteži, ova praktično e premalku za greenje bidejći kapilarata nemože da obebedi pogolem protok. Tuka inverterot so ovie 700W potrošuvačka i te kako dobro gree ( zboruvam za 12-ka) zatoa što na raspolaganje go ima promenlivost na protokot na freon.
E sega ajde objasni go faktorot,zosto pri poniska potrosuvacka opteretuvanje,efikasnosta COP raste?
T odis od faktor na mehanickiot del,a jas sakam da ti pojasnam deka mehanickiot del na kompresorot e zaceben del,i nema vraka so DC elektromotorot.
Kompresorot e oddelen del,od elektromotorot,samo spoen vo edno kukuste.
Kompresor moze da bide i obicna pumpa za tocak.
Kaj mehanikata nema stedenje,stedenjeto se odviva vo rabotata na elektormotorot vo samiot kompresor.
Toa tebe ne ti e jasno,i ne mozis da go svatis,a principot e ist kako sto e ui zastedata kaj AC motorite,sto zastedata se vrsi so povrzuvanje na frekfenni regulatori.
Ne mesaj,kompresor so elektro motor.
Sepak kompresorot e zaseben del vo klimata,a elektormotorot e drug del,samo sostaveni vo isto kukiste,i e sostaven del na kompresorot.I klimata ne raboti samo na 110V tuku so vklucuvanje na PAM naponot kreva i do 380V,Samo sto strujata e DC pra vastruja,i nema vrska so impulsite.
Kompresorot kako mehanicki del ne e varjabilen,tuku e promenliv naponot, a so toa i promena na obrtaite (rps) na samiot kompresor.Znaci varjabilnosta poteknuva od promenlivite vrtezi na rotorot,so zgolemuvanje ili namaluvanje na naponot,zatoa sto e DC napon.
Pogolem napon,pogolem rps i obratno.
Istiot princip e zasnovan i kaj AC motorite,samo sto tamu promenlivosta se vrsi so dopolnitelno namaluvanje i zgolemuvanje na frekfencijata na strujata,so dodatno namaluvanje ili zgolemuvanje na naponot,preku frekfentni regulatori.