Најекономично греење и ладење

  • Креатор на темата Креатор на темата Dr Zmigo
  • Време на започнување Време на започнување
Mislev deka ti si gi presmetuval toplotnite zagubi, pa zatoa prasav kako si gi presmetuval. Ne te razbrav dobro.[DOUBLEPOST=1556304216][/DOUBLEPOST]Mnogu e komplekno da se presmetaat toplinski zagubi za nekoj objekt, taka da prasanje e i so kolkava tocnost programot ke ti go reportira rezultatot odnosno vrednosta.
 
Presmetkata e rekativno ednostavna rabota, barem za presmetka kaj nasite slucai. Mnogu pokompleksna e presmetkata so zagubite so recirkulacijata na vozduh, solarni dobitoci, kako i so dobitoci od elektricni aparati, bideki zavisat od drugi faktori. Primer za recikulacija ti treba blower-door test, ama osven ova gi zanemaruvas site dobitoci, taka si ostavavas margina od nekoi 5-10% za greska.
 
Kako na primer, preku koja relacija dobivas term. zagubi za zid na povrsina na 1m2 pri konstantana nadv, temperatura???.
A sto se slucuva so plafonot kade imame varijabilna temperatura, bidejki indirektno treba da presmetame term. zagubi na tavan po odnos na vreme.
Ponatamu imame betonski gredi, prozorci itn itn...
Taka da ne bi rekol deka e relativno ednostavna rabota.
 
Kako na primer, preku koja relacija dobivas term. zagubi za zid na povrsina na 1m2 pri konstantana nadv, temperatura???.
A sto se slucuva so plafonot kade imame varijabilna temperatura, bidejki indirektno treba da presmetame term. zagubi na tavan po odnos na vreme.
Ponatamu imame betonski gredi, prozorci itn itn...
Taka da ne bi rekol deka e relativno ednostavna rabota.

Samata programa ima biblioteka so gradezni elementi i so U vrednosti na sekoj element. Osven toa moze da dodavas i samiot elementi. Celata presmetka vo KnaufTerm e relativno ednostavna. Mislam deka spomenav vo nekoj od poslednite postovi deka imase webinar koj go objasnuvase koristenjeto na programot.

Primer za podot kaj mene imav odbrano megukatna konstrukcija nad negreen vnatresen prostor. Vo samata biblioteka ima presmetana U vrednost za ploca na monti odnosno fertgredi. Samo odbiras debelina na dekoj element od paketot i dodavas nekoj elemnt koj go nema. Jas na primer imav za podot dodadeni parket so debelina od 2cm koj znacitelno ja namali U vrednosta.

Kako se vrsi presmetkata vo pozadina na programot ne znam da ti kazam. Znam deka za solarnite dobitoci e zemen agolot na Sonceto, dodeka za temperaturite se zemeni nekoi istoriski temperaturi.
 
Sakav da kazam deka da gi presmetas peski ne e ednostavna rabota. Pod "peski" mislam so primena na relacii i formuli so penkalo i list da presmetas toplinski zagubi.
 
[QUOTE="Gree info, post: 8647046, member: Dali od Bugarija gi uvezuvate vasite klima uredi Gree.
Bidejki tamo se poeftini za 20% do 30%
 
@Sass ako dobro te citam sakas da ukazes na preciznosta i tocnosta na toj program sto go koristi Petna vo sporedba so presmetka na hartija.
No koja e cenata na taa presmetka, mislam deka programov na Knauf e bezpari.
Autodesk Revit moze da presmeta toplinski zagubi sigurno potocno od ova na Knauf no za koja cena ako godisno za programov se plaka 3000$.
 
@Gree info Dali od Bugarija gi uvezuvate vasite klima uredi Gree.
Bidejki tamo se poeftini za 20% do 30% zosto vo Makedonija se mnogu poskapi ?
 
@Gree info Dali od Bugarija gi uvezuvate vasite klima uredi Gree.
Bidejki tamo se poeftini za 20% do 30% zosto vo Makedonija se mnogu poskapi ?
Nema vrska ova sto go kazuvas, deka za 20% ili 30% se poeftini, toa se ogromni brojki a kolku sto gledam primer Viola12 e 850leva sto e ista cena kako kaj nas.
Da bea 20% poeftini ke kostase 680leva ama cenata e 850 ili u nasi pari 26.000den.
 
Последно уредено:
Последно уредено:
  • Ми се допаѓа
Reactions: GT1
Iskreno da ti kazam ne ni znaev deka stanuvase zbor za vakvi programi. Jas mislev deka racunaat peski ili parcijalno za posebni delovi so nekoi usluzni programcinja. Vo sekoj slucaj programov 90% vrsi rabota.
 
Jas mislev deka racunaat peski ili parcijalno za posebni delovi so nekoi usluzni programcinja
Nemas nikakov problem i na raka da presmetas i pak da bide tocno barem 90%. Duri i matematikata za presmetka na raka e ednostavna. Pimer kaj stan od 100m2 so obicen blok (25cm) i PVC so 2 obicni stakla, maksimalnata obvivka na stanot e 10m (dolzina) * 3m (visina) * 4 (nadvoresni zida) =120m2. U vrednosta i za zidot so blokot i za prozorot e 1.5 isto. Vo vakov slucaj zagubtata na -7 e 120m2(povrsinata na elementite (nadvoresni zidovi so prozori)*1.5 (U-koeficientot)*30 (razlika od nadvorsnata -7, i baranata vnatresna temperatura od +23) = 5.4KW.

Znaci na -7 vkupnata baranata toplina za stanot e 5.4KW.

Sega moze da zabeleza deka tavanot i podot ne se spomenati. Vo slucajov se predpostavuva deka stanovite nad i pod se great i tie na +23 pa nema razliki na temperaturite i nema zagubi.

E sega racunaj deka ovaa suma bi trebala da bide pomala bideki imas solarni dobitoci, dobitoci od elektronika i od ljugeto koi se vo prostocijata. Ovie 5.4KW eve zaokruzi gi na 6KW se nekakvo crno scenario vo vakov slucaj.

Dokolku stanovite nad tebe i pod tebe ne se great togas situacijata e kompletno razlicna.
 

Kajgana Shop

Back
На врв Bottom