POLITIKA
Vistinata za masakrot vo Vejce ja ko~at politi~arite
SMRTTA NA BRANITELITE E AMANET!
Pi{uva: Kokan STOJ^EV
- Od nego se pla{at politi~arite, i toa ne sitnite, tuku krupnite yverki {to ja zamatija krvavata voda. Mnogu od niv gi imaat vme{ano prstite. Samo roditelite na tragi~no zaginatite, koi po s# izgleda bea `rtveni jagniwa na odredeni politi~ki mo}nici, s# u{te se borat so valkanite, zlobnicite i predavnicite na sopstveniot rod.
Pogledni go svojot dom angelu. Skini ja paja`inata {to ti e pred o~i. ]e vidi{ sliki potresni, }e vidi{ bolni i nesre}ni lica, }e vidi{ ~emer smrt i jad - pred mnogu godini vaka pee{e, a mo`ebi i predviduva{e, stariot volk i roker vo du{a, Bora-^orba.
Podobri stihovi, podobra sintagma vo ovoj moment ne mo`e da go opi{e masakrot kaj Vejce na [ar Planina. Godina dena podocna, nastanot {to vo crno ja zavi Republika Makedonija, stana vistinska misterija. Zo{to?
Slu~ajot tapka vo mesto. Makedonskite sudovi mol~at. Policijata ni{to ne prezema, a Zakonodavno-pravnata komisija na makedonskiot Parlament voop{to i ne saka da go stavi na dneven red i za nego da rasprava.
Od nego se pla{at politi~arite, i toa ne sitnite, tuku krupnite yverki {to ja zamatija krvavata voda. Mnogu od niv gi imaat vme{ano prstite. Samo roditelite na tragi~no zaginatite, koi po s# izgleda bea `rtven jarec na odredeni politi~ki mo}nici, s# u{te se borat so valkanite, zlobnicite i predavnicite na sopstveniot rod. Nivnata nade` ne umira, bidej}i smrtta za niv e amanet. Dali pravdata }e ja pronajde vistinata? Dali pravdata }e uspee da gi pobedi sopkite {to im gi pravat predavnicite?
Barem zasega ovaa borba e mo`ebi jalova i te{ka, no nivnata smrt ne e zaludna i ne se zaborava s# dodeka kaznata ne gi stasa nara~atelite na nivniot gibel. Tie ne ja pronajdoa voenata hrabrost. Tie vo koleweto ja pronajdoa svojata smisla na postoeweto - ni{to`nosta. Tie }e zavr{at onaka kako {to i go zapo~naa svojot zlostorni~ki pat. Vo pekolot gi ~eka najdolgiot pat.
SE^ENI
Pred godina dena, na 28 april, me{ana patrola na pripadnici na ministerstvata za odbrana i za vnatre{ni raboti, okolu 17,45 ~asot na delot od patot od seloto Selce kon selo Vejce, vo reonot na mesnosta Brezovica na [ara, be{e pre~ekana vo zaseda postavena od strana na albanskite teroristi.
Vo toj tragi~en nastan osummina pripadnici na bezbednosnite sili gi zagubija `ivotite: Robert Petkovski, Mile Janevski, Boban Trajkovski, Igor Kosteski, Marjan Bo`inovski, Kire Kostadinovski, Bo{ko Najdovski i Il~e Stojanovski, pove}eto bitol~ani, a {estmina bea polesno ili pote{ko raneti.
Albanskite teroristi ne se zadovolija samo so napadot na patrolata na makedonskite bezbednosni sili, koja se dvi`ela so ~etiri voeni i policiski vozila, tuku, spored istra`uvawata na stru~wacite na sudska medicina, ubienite ili ranetite vojnici i policajci bile maltretirani, paleni, bodeni so no`evi i se~eni, so eden zbor - masakrirani.
Po nastanot, pri prebaruvaweto na terenot, kade {to se slu~i masakrot, bila pronajdena radiostanica "motorola", ~ij seriski broj uka`uval deka e policiska.
Spored informaciite na policijata, obelodeneti lani po tragi~niot nastan, napadot go izvr{ila diverzantsko-teroristi~ka grupa koja ilegalno ja preminala makedonsko-jugoslovenskata granica vo delot na Kosovo. Teroristite otvorile ogan so ra~ni minofrla~i, so bombi i so avtomatsko oru`je.
Den potoa, kako svoeviden odgovor, izraz na revolt i gnev, vo Bitola bea zapaleni i demolirani okolu 50 du}ani, ku}i i drugi objekti, ~ii sopstvenici bea Albanci ili pripadnici na drugi etni~ki zaednici, so muslimanska veroispoved.
Pogolem broj na analiti~ari velat deka retko mo`e da se najde vakov primer na zlostorstvo vo svetot. Osudata za ovoj zlostorni~ki ~in, ubistvoto na osumtemina makedonski braniteli, be{e masovna.
Pretsedatelot Boris Trajkovski, za vreme na posetata na SAD, kako dokazen materijal, pred amerikanskiot pretsedatel Xorx Bu{ i dr`avniot sekretar Kolin Pauel, gi prilo`i morni~avite sliki od masakrot vo Vejce.
Ottoga{ se slu~ija mnogu ne{ta, drugi masakri i zasedi, pri {to zaginaa mnogu pripadnici na bezbednosnite sili na Republika Makedonija. Za site niv samo edna karakteristika e ista - nekoj gi predade. Prokletstvoto {to gi sose~e vo koren Makedoncite, predavstvoto, povtorno viree kako korov. Toa demnee vo site pori na op{testvoto. Zatoa makedonskiot narod ne mo`e da krene glava od predavnicite.
VELEPREDAVSTVO
Vo me|uvreme, semejstvata na zaginatite i ranetite vojnici i policajci, so pomo{ na nivniot ovlasten advokat Igwat Pan~evski, podnesoa krivi~ni prijavi protiv 10 aktuelni i porane{ni visoki fukcioneri, kako direktni ili indirektni vinovnici za ova zlostorstvo. Na spisokot se pretsedatelot Boris Trajkovski, porane{nite ministri za vnatre{ni raboti i za odbrana Dosta Dimovska i Quben Paunovski, porane{niot na~alnik na general{tabot na ARM, Jovan Andrevski, liderite na DPA i PDP Arben Xaferi i Imer Imeri, kako i samoproglaseniot lider na t.n. ONA, Ali Ahmeti.
Spisokot tuka ne zavr{uva. Advokatot na semejstvata na zaginatite i ranetite, Igwat Pan~evski, najavi deka nabrgu krivi~nata prijava }e se pro{iri za u{te 20-tina lica, pogolem del od niv Makedonci.
Semejstvata tvrdat deka stanuva zbor za velepredavstvo i za planirana likvidacija za da se demoraliziraat makedonskite bezbednosni sili i da se opravdaat dobienite pari za zlostorstvo. Spored nekoi nivni neoficijalni informaciii, eden od velepredavncite, koj s# u{te e aktiven pripadnik na MVR, primil mito od 600.000 germanski marki za informacijata (za predavstvoto).
Roditelite na maskariranite vojnici i raneti pripadnici na bezbednosnite sili na RM izrazuvaat ogromno nezadovolstvo od toa {to edna godina po grozomorniot ~in, nadle`nite organi ne gi prona{le i ne gi kaznile vinovnicite. Zatoa najavija deka dokolku makedonskite sudovi nemaat sili da izre~at kazni, toa }e go storat preku novoformiraniot Me|unaroden krivi~en sud.
Nivniot pat za barawe na pravdata e te`ok. Nadle`nata sobraniska komisija, vo prviot obid ne go ni razgleda nivnoto barawe za tolkuvawe na Zakonot za amnestija. Toa pravo za ocenuvawe na podnesenoto barawe si go zede pretsedatelot na Komisijata. No, otkako roditelite od Zdru`enieto povtorno go preformuliraa i go dostavija do Zakonodavno-pravnata komisija, zapo~naa novi zatkulisni igri. Koj saka da se zata{ka vistinata za masakriranite vo Vejce? Koj tolku se pla{i od slovoto na pravdata?
Se razbira samo onie ~ija politi~ka pozicija se ni{a. Mnogu argumenti velat deka golemi yverki direktno se zainteresirani slu~ajot Vejce da se stavi pod "ad akta". Me|utoa, iako bolkata kaj zaginatite roditeli e golema, toj u{te pove}e im dava sila da istraat vo baraweto na vinovnicite. Ako, barem zasega, gi odbegnuvaat soo~uvawata so pravdata, sepak tie nema da uspeat da izbegaat pred liceto na vistinata. Koga toga{ taa }e tropne na nivna vrata. Ako ne sega - utre, ako ne utre - }e dojde za nekoe vreme. Zatvorskata kazna i
smrtta gi ~eka!
izvor
http://www.makedonskosonce.com/broevis/2002/sonce410/Tekst14.htm