nokeska sonuvav kako sum vo ucilishteto vo koe ucev osnovno... vo sonot sum malo dete od cetvrto odd. ucilishteto e isto kako shto beshe togash vo toa vreme, bidejki beshe staro, imashe edna prostorija koja beshe polna so prashina, otpadoci, drva, skrsheni stolcinja...
sedam vo shkolskiot dvor i go gledam ucitelot kako stoi so eden drug, nepoznat maz i mnogu seriozno razgovaraat. se dobliziv do niv i svativ deka nepoznatiot covek bil nekoj detektiv i baral informacii za nekoj ucitel shto rabotel vo toa ucilishte, ucitelot se vodel kako isceznat, a so nego iscenale i vazni predmeti...
vo toj moment mi doaga slika, kako sekjavanje... kako jas sum go ubila ucitelot, sum go isekla na parcinja i sum go zakopala vo edna kutija, vo prostorijata koja pogore ja opishuvav... vrednite predmeti bile kaj mene, a samo eden od niv ostanal vo kutijata zaedno so mrtviot ucitel.
pocnav da panicam, neznaev shto da pravam, mnogu golema maka cuvstvuvav vo sonot... neznam shto mi beshe poteshko, dali pomislata na toa shto sum go napravila ili pomislata deka mozat da me otkrijat.
nemozev da izdrzam i na detektivot mu priznav se... a toj pocna da se smee, ne mi veruvashe... sakav da go odnesam do dokazite, megutoa toj ne beshe zainteresiran...
vo toj moment ushte poveke se voznemiriv i se razbudiv
potoa sonuvav kako se vozam vo voz, zaedno so moite deca... kako da bevme nekade niz sred dzungla...
zabelezav deka pomaliot sin ima golema dupka na gkavata, a niz nea pominuva nekakva cevka, koja postojano mu se izmestuva od mestoto i toj sam si ja mesti... do nas sedeshe i baba mi, koja e stara i bolna, a vo sonot beshe zdrava, nasmeana, mnogu pomlada...
baba mi mi rece deka deteto mi umrelo, ama lekarite mu ja stavile taa cevka za da moze povtorno da go oziveat... prashuvam kako e mozno toa, a baba mi mi kazuva deka deteto momentalno zivee poradi bateriite shto mu gi stavile... go poglednav i svativ deka e kukla, robot...
go poglednav i drugiot sin... i toj isto...
potoa se simnavme od vozot, sednavme na edna klupa, dojde majkami zaedno so nekoi nejzini braucetki koi ne gi poznavam... sedime, pravime nekoi nabitni muabeti... koga odednash se pojavi eden prijatel od detstvoto koj go nemam videno 7-8 godini...
mnogu bev srekna, go gushkav, se raduvav, mu postaviv bezbroj prashanja, a toj beshe laden, celo vreme samo jadeshe neshto i ne mi obrnuvashe vnimanie...
mnogu se razocarav i sakav da si odam doma... decata mi gi nemashe, nikoj ne znaeshe kade se... gi barav nasekade, dolgo vreme gi barav i ne gi najdov
--- надополнето: 23 јануари 2012 во 14:41 ---
... ili pak si imala nedorazbiranja so nejze vo posledno vreme... nishto strashno, neka ne te maci