Amerika ,potocno USA ucestvuvala vo nad 200 konflikti voeno, direktno, indirektno,so podmituvanje,so atentati, i so site podli merki potrebni da opstane edna imperija za poslednite 100 godini vo poveketo slucai kako agresor.
Filipini, 1898-1910, marinci, teritorija odzemena na Spanija , 600.000 Filipinci mrtvi
Kuba, 1898-1902, marinci, teritorija odzemena na Spanija,Americkata mornarica i den deneska ja drzi bazata Gvantanamo.
Portoriko, 1898, marinci,teritorija odzemena na Spanija, okupacijata trae do denesen den .
Guam, 1898, marinci,teritorija odzemena na Spanija, i denes e voena baza.
Minesota, 1898, armija gi porazi Indijancite od plemeto Cipava na na ezeroto Leach.
Nikaragva, 1898, marincite vrsat invazija vo pristanisteto San Huan del Sur.
Ajdaho, 1899-1901, ,armijata go okupira rudniot region Heart of Alen.
Oklahoma,1901, armijata ja zadusuva pobunata na Indijanskoto pleme Krik.
Panama,1901-1914, marinci, trupi, secesija od Kolumbija 1903.
Honduras, 1903, , marinci intervenraat i se zamesuvaat vo revolucijata.
Dominikanska Republika, 1903-1904,Inetrevencija na vosjkata, zaštita na Amerikanskite interesi vo revolucijata.
Korea, 1904-1905, marinci se vmesuvaat vo Rusko - Japonskata vojna.
Kuba, 1906-1909, trupe, marinci vplovuvaat na bregot na Kuba na sred demokratski izbori.
Nikaragva, 1907, "dolarska diplomatija", vospostavuvanje na protektorat .
Honduras, 1907, marinci se vplovuvaat na bregot na Honduras kako podrska za vojnata so Nikaragva
Panama, 1908, trupe, marinci interveniraat poradi "izborni neregularnosti".
Nikaragva, 1910, trupe, marinci vplovuvaat vo Bluefields at Corint.
Honduras, 1911,zastita na americkite intersi za vreme na graganskata vojna.
Kuba, 1912, zastita na americkite interesi vo Havana.
Panama, 1912, marinci vplovuvaat za vreme na nemirni izbori.
Honduras, 1912,marinci ,zastita na americkite ekonomski interesi
Nikaragva,1912-1933, marinci ,bombardiranja,20 godini okupacija,borba protiv gerilski grupi.
Meksiko, 1913, upad na marinci,evakuacija na amerikanski gragani.
Dominikanska Republika, 1914,upad na marinci, borbe protiv vostanicite za Santo Domingo.
Meksiko, 1914-1918,marinci, serija na intervencii protiv nacionalistite.
Haiti, 1914-1934, upad na marinci , bombardiranja
Dominikanska Republika, 1916-24, vojnici,osum godini okupacija
Kuba, 1917-1933,upad na marinci , okupacija, ekonomski protektorat.
Prva svetska vojna 19l7-1918
Rusija, 1918-1922, marinci,pet voeno-akciski upadi kako podrska za borba protiv Bolsevicite
Panama, 1918-1920 marinci izvrsuvaat "policiska dolznost" za vreme i posle izbornite nemiri.
Jugoslavija, 1919, marinci interveniraat kako podrska na Italija prtovi Srbite vo Dalmacija.
Honduras, 1919, marinci se vmesuvaat za vreme na edna izborna kampanja.
Gvatemala, 1920, dve nedeli voena intervencija protv unionistite.
Zapadna Virdzinija, 1920-1921, Armijata intervenira vrz rudarite,ima i bombardiranja.
Turcija 1922, borba protiv nacionalistite vo Izmir.
Honduras, 1924-1925, upad na marinci za vreme i posle izborni nemiri.
Panama, 1925, marinci go zagusuvaat generalniot strajk.
Kina, 1927-1934, marinci pravat upadi za vreme na nacionalsitckite vostanija niz celata zemja.
Salvador, 1932, isprakanje na brodovi za vreme na vostanieto na Farabundo Marti.
Vasington D.C., 1932, armijata go zagusuva protestot na veteranite od prvata svetska vojna
Vtora svetska vojna 1941-1945
Detroit, 1943, Armijata go zagusuva vostanieto na crncite
Jugoslavija, 1946, Pomorski odgovor posle soboruvanjeto na amerikanski voen avion
Urugvaj, 1947, nuklearni zakani ,demonstracija na sila
Grcija, 1947-1949, pomaganje i koordiniranje na komandata na ekstremnata desnica vo Grcija za vreme na graganskata vojna.
Kina, 1948-1949,marinci evakuiraat amerikanski civili ,raznorazni incidenti.
Germanija,1948,nuklearna demonstracija na sila i zakani protiv Rusija,bombarderi so nuklearni boevi glavi go nadgleduvaat vozdusniot prostor nad Berlin.
Filipini, 1948-1954,vmesuvanje na CIAi koordinaranje na vojnata protiv vostanicite.
Portoriko, 1950, koordiniranje i komanda na voeni operacii protiv vostanieto za neazvisnost.
Korea, 1950-1953, marinci,bombardiranje ,direktno voeno mesanje vo korejskata vojna ,nuklearni zakani,amerikanski bazi se uste vo Juzna Korea.
Iran, 1953,koordinacija i komanda na voeni operacii,CIA ja rusi demokratijata i go postavuva Sahot kako marionetski vladetel.
Vietnam, 1954, nuklearna zakana ..pomos na Francuzite pri nivnata operacija.
Gvatemala, 1954, komanda i koordinacija na CIA na voeni opearacii ,bombardiranja (bazite na bombarderite se vo Nikaragva),nuklearni zakani,.
Liban, 1958, marinci, pomorska okupacija protiv vostanicite.
Vietnam, 1960-1975 no comment
Laos, 1962, komanda na operaciii voeno ucestvo za vreme na gerilskata vojna.
Panama, 1964, intervencija vo Panama poradi nivnoto baranje da im se vrati kanalot.
Indonezija, 1965, komanda operaciite, milion mrtvi za vreme na voeniot drzaven puc koj go organzira CIA.
Dominikanska Republika, 1965-1966, marinci,bombardiranja,upad za vreme na edna izbrona kampanja.
Gvatemala, 1966-67, zelenite baretki interveniraat protiv gerilskite vostanici.
Detroit, 1967, trupe, Armijata intervenira protiv crncite ,43 mrtvi.
Kambodza, 1969-1975, bombardiranja,intervencii na marinci,pomos pri komanda na voeni operacii.7 mil mrtvi.
Oman, 1970, USA ja predvodi i komanduva invazijata na Iranskata mornarica.
Laos,1971-1973, komanda na voeni operacii, bombardiranja.
Južna Dakota, 1973,opsada na armijata vrz indijanskoto pleme Lakota
Cile, 1973, komanda na operacii,drzaven udar pod zakrila na CIA protiv demokratskiot izbran predsedatel Salvador Aljende.
Angola, 1976-1992, komanda na operacii,voena pomos, CIA im pomaga na vostanicite koi gi podrzuva Juzna Afrika.
Libija, 1981,dva Libiski reaktivni avioni sruseni za vreme na voeni manevri
Liban, 1982-1984,upad i voeni operacii na marinci, marincite ja proteruvaat PLO,bombardiranje na Siriski voeni pozicii.
Granada, 1983-1984, invazija 4 godini posle revolucijata,marinci ,bombardiranja.
Iran, 1984,dva Iranski voeni avioni soboreni nad Persiskiot Zaliv
Libija, 1986,upadi na marinci ,bombardiranja so cel da se srusi nacionalistickata vlast.
Iran, 1987-1988, USA intervenira so bombardiranja ,akcii na specijalci ,marinci na stranata na Irak.
Devstveni ostrovi,1989, mala voena intervencija
Panama, 1989-1990, intervencija vo Panama i soboruvanje na nacionalistickata vlast
Liberija, 1990, upad na marinci zaradi evakuacija na strancite.
Irak, 1990-1991, no comment
Somalija, 1992-1994, voeni akcii na marinci,bombardiranja,koordinacija i komanda na operacii protiv vostanicka frakcija vo Mogadis.
Jugoslavija, 1992-1995 no comment
Bosna, 1993-1995, no comment
Haiti,1994-1996, marincite go vrakaat marionetskiot vladetel Aristid tri godini posle drzavniot udar.
Sudan, 1998, napadi so raketi
Irak, 1998, cetiri dena na intenzivni vozdusni napadi
Jugoslavija, 1999, (78 dena) no comment
Makedonija, 2001, hint----> Aracinovo
Avganistan, 2001 no comment ( posle 11 septemvri)
Irak 2003-2010 se uste vo tek.