Мiзар - Јуда
Nad gradot sivo sonce se bori so oblaci,
pod niv se diga vreva od dzvonci i klopotarci.
Najnapred odi Juda so svoite razbojnici,
od usta doždovi mu vrnat od pcosti i gadosti
Dzvona dzvonat, zemja kje se raskine,
mesto ljubov – lagata nè obzede.
Od nebo na zlatni krilja gulab doleta,
na glavata mu belo pismo i crna sudbina.
I vo nego slovo do site bednici,
istorija so dva kraja, meč so dve ostrici.
Dzvona dzvonat, nebo kje se isturi,
mesto ljubov – lagata nè pobedi.
Dzvona dzvonat, zemja kje se raskine,
mesto ljubov – lagata nè obzede.
Vi nadevam težok jarem – pravo na sloboda,
vo edna raka trnliv venec i kama vo drugata.
Pred vas e suguba reka so dva rakavci,
edniot se vika pravda, drugiot stradanje.