Sebastian
Too weird to live, too rare to die
- Член од
- 26 јануари 2007
- Мислења
- 606
- Поени од реакции
- 9
24 casovni zoni( poradi zemjina rotacija okolu sopstvena zamislena oska) koi na teren opfakjaat po 15 stepeni geogravska dolzina i koi imaat dva granicni merdijani i vsusnot prestavuvaat elipticen pojas od severen do juzen pol e teritorija za koja vazi isto vreme. pocetnata vremenska zona se naogja okolu pocetniot -nulata grinic meridijan. koga se preminuva istocno od edna vo druga casovna zona satot se tera nanapred, ili obratno koga se preminuva na zapad satoto 1 sat nanazat.
podelbta na 24 casovni zoni e od 1884 vo Vashington na megjunarodna konerencija, a avtor na zonalno vreme e kanagjanecot [FONT=Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif]sandford fleming uste vo 1878.
e sega [/FONT][FONT=Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif]Daylight saving time (DST) ili letno racunanje na vreme se izveduva najcesto so menuvanje na sluzbenoto vreme plus eden sat, najcesto poradi podobro prilagoduvanje i iskoristuvanje na denot . od 2002 EU i drugite zemji vo evropa sinronizirano odreduvaat da letnoto vreme se racuna od poslednata nedela vo mart ( sabota -nedela) i trae do poslednata nedela vo oktomvri ( sabota-nedela) CEST....pred toa smenata zaviseshe od zemja do zemja. Na juznata hemisfera e obratno.
*vremeto vo odrdena drzava cesto pati poradi prostranstvoto na istata se odreduva najcesto sprema pogolemiot del od povrsinata na drzavata vo koja vremenska zona e, vo dosta pogolemite po povrsina zemji normalno e deka ima i poveke vremenski zoni.
![]()
[/FONT] ██ DST used
██ DST no longer used
██ DST never used
A наскоро и Русија ќе биде со портокалово. Има сериозни размислувања да се напушти овој концепт.