- Член од
- 10 мај 2008
- Мислења
- 280
- Поени од реакции
- 25
Pred 14 vekovi Allah xh.sh. go objavuval Kuranot za da gi upatuva lugeto vo vistinskiot pat. Od denot na negovoto objavuvanje se do sudniot den, ova posledna sveta kniga ke ostane edinstveno upatstvo za niv.
Nesporedliviot stil na Kuranot i negovata besprekorna krotost se jasni pokazateli deka Kuranot se stvarno Allahovite zborovi. Osven ova Kuranot ima I mnogu drugi znacajni karakteristiki koi potvrduvat deka Kuranot e stvano sveta kniga. Edna od ovie karakteristiki e faktot deka eden golem broj na naucnite fakti koi covekot mozese da gi otkriva samo so pomos na tehnologijata na xx vek vo Kuranot se objavuvani pred 1400 godini.
Da pogledneme nekolku naucni cuda objaveni vo Kuranot....
Sozdavanjeto na Vselenata..
Vo dolenavedeniot ajet se opisuva potekloto na vselenata:
“On je Stvoritelj nebesa i Zemlje!.........“ Al-An'am -101
Zaklucokot do koj dosol astrofizikata deneska e deka cellata vselena e stvorena kako rezultat od edna golema erupcija koja se slucila naednas. Ovoj fenomen poznat kako "Big Beng" potvrdil deka vselenata e stvorena od nisto kako rezultat na edna erupcija vo edna edinstvena tocka.
Pred Big Beng predmetot ne postoel.Od ova sostojba na nepostoenjeto vo koja ni predmetot, nitu energijata, nitu vremeto ne postoele, I ova moze da se opisuva samo so metafizicki nacin- doagame do zaklucok deka predmetot , enerijata i vremeto se celosno stvoreni. Ovoj argument e ood poslednite otkritija na sovremenata fizika, koj vo Kuranot e objaven pred 1400 godini.
Eve uste eden ajet kade se opisuva prosiruvanjeto na vselenata...
„Nie so nasata mok go sozdadovme neboto, i Nie go prosiruvame“ Ad-Dariyat -47
Zborot “nebo” naveden vo ovoj ajet e koristen I vo drugi razlicni mesta vo Kuranot so znacenje vselena ili povrsina. I ovde ovoj zbor e koristen vo takva smisla. So drugi zborovi , vo Kuranot e objaveno deka vselenata “se siri”. Deneska naucnicite dosle tokmu do ovoj zaklucok.
Do pred XX vek edinstvenoto mislenje vo svetot na naukata bese deka “vselenata cuva edna konstantna polozba i postoela sekogas bez pocetok.”
No istrazuvanjata, nabluduvanjata i rezultatite od modernite aparaturi potvrduvale deka vselenata navistina ima eden pocetok; argument za ova e faktot deka konstantno se siri.
Vo pocetokot na XX vek ruskiot fizicar Alexander Friedmann i belgiskiot kosmologot Georges Lemaitre teoretski presmetale deka vselenata e vo postojano dvizenje dvizenje I se siri. Ovoj fakt istotaka e potvrden i od podatocite nabluduvani vo 1929. Amerikanskiot astronaut Edwin Hubble dodeka go nabluduval nebotot so teleskop, otkril deka zvezdite I galaksikite konstanto se oddalecuvale edna od druga. Vselenata kade se se dvizi konstanrno oddalecuvajki se od se drugo podrazbira vselena vo konstantno sirenje.
Nesporedliviot stil na Kuranot i negovata besprekorna krotost se jasni pokazateli deka Kuranot se stvarno Allahovite zborovi. Osven ova Kuranot ima I mnogu drugi znacajni karakteristiki koi potvrduvat deka Kuranot e stvano sveta kniga. Edna od ovie karakteristiki e faktot deka eden golem broj na naucnite fakti koi covekot mozese da gi otkriva samo so pomos na tehnologijata na xx vek vo Kuranot se objavuvani pred 1400 godini.
Da pogledneme nekolku naucni cuda objaveni vo Kuranot....
Sozdavanjeto na Vselenata..
Vo dolenavedeniot ajet se opisuva potekloto na vselenata:
“On je Stvoritelj nebesa i Zemlje!.........“ Al-An'am -101
Zaklucokot do koj dosol astrofizikata deneska e deka cellata vselena e stvorena kako rezultat od edna golema erupcija koja se slucila naednas. Ovoj fenomen poznat kako "Big Beng" potvrdil deka vselenata e stvorena od nisto kako rezultat na edna erupcija vo edna edinstvena tocka.
Pred Big Beng predmetot ne postoel.Od ova sostojba na nepostoenjeto vo koja ni predmetot, nitu energijata, nitu vremeto ne postoele, I ova moze da se opisuva samo so metafizicki nacin- doagame do zaklucok deka predmetot , enerijata i vremeto se celosno stvoreni. Ovoj argument e ood poslednite otkritija na sovremenata fizika, koj vo Kuranot e objaven pred 1400 godini.
Eve uste eden ajet kade se opisuva prosiruvanjeto na vselenata...
„Nie so nasata mok go sozdadovme neboto, i Nie go prosiruvame“ Ad-Dariyat -47
Zborot “nebo” naveden vo ovoj ajet e koristen I vo drugi razlicni mesta vo Kuranot so znacenje vselena ili povrsina. I ovde ovoj zbor e koristen vo takva smisla. So drugi zborovi , vo Kuranot e objaveno deka vselenata “se siri”. Deneska naucnicite dosle tokmu do ovoj zaklucok.
Do pred XX vek edinstvenoto mislenje vo svetot na naukata bese deka “vselenata cuva edna konstantna polozba i postoela sekogas bez pocetok.”
No istrazuvanjata, nabluduvanjata i rezultatite od modernite aparaturi potvrduvale deka vselenata navistina ima eden pocetok; argument za ova e faktot deka konstantno se siri.
Vo pocetokot na XX vek ruskiot fizicar Alexander Friedmann i belgiskiot kosmologot Georges Lemaitre teoretski presmetale deka vselenata e vo postojano dvizenje dvizenje I se siri. Ovoj fakt istotaka e potvrden i od podatocite nabluduvani vo 1929. Amerikanskiot astronaut Edwin Hubble dodeka go nabluduval nebotot so teleskop, otkril deka zvezdite I galaksikite konstanto se oddalecuvale edna od druga. Vselenata kade se se dvizi konstanrno oddalecuvajki se od se drugo podrazbira vselena vo konstantno sirenje.