Makedonija samo saka mir!
Amerikanskite kongresmeni Bil Paskrel, Mark Sauder i Hari Michel ispratija pismo do 435 kongresmeni vo koe se izrazuva zagrizhenost za Rezolucijata 356 shto se odnesuva na odnosite megju Makedonija i Grcija i baraat dokumentot da se prerazgleda. Spored kongresmenite, Rezolucijata 356 se bazira vrz neosnovani obvinuvanja i dezinformacii za Republika Makedonija. Na primer, naveduvaat kongresmenite, vo rezolucijata se naveduva imeto Poraneshna Jugoslovenska Republika Makedonija. "Toa e kontroverzno ime koe Makedonija go odbiva vo korist na nejzinoto ustavno ime Republika Makedonija. Ova e stav i na 118 drugi nacii, vkluchuvajkji gi i SAD, koi oficijalno ja priznaa Makedonija pod nejzinoto ustavno ime vo 2004 godina", se potsetuva vo pismoto.
"Makedonija otsekogash istaknuva deka nema ekskluzivni prava vrz imeto Makedonija vo geografski, kulturni, istoriski ili komercijalni uslovi. Grcija se protivi na ustavnoto ime na Makedonija zatoa shto nepravilno veruva deka so toa pokazhuva teritorijalni ambicii. Makedonskata vlada ostanuva na stavot deka edna zemja nema pravo da i' diktira na druga zemja kako da se narekuva. Republika Makedonija go zasluzhi pravoto za samoopredeluvanje koga proglasi nezavisnost od Jugoslavija vo 1991 godina i planira da prodolzhi da go sproveduva toa pravo", se veli vo pismoto.
Spored kongresmenite, vo rezolucijata na koja reagiraat se veli deka Makedonija tvrdi deka ima pravo na teritorija vo Grcija, shto istaknuvaat deka ne e tochno. "Vo 1995 godina Makedonija vo Ustavot zapisha deka ne e za promena na granicite, dodavajkji deka nema nikakvi teritorijalni pretenzii kon sosednite zemji", se potsetuva vo pismoto. Kongresmenite ushte ednash istaknaa deka Makedonija samo saka mir so nejzinite sosedi i deka postojano go povtoruva toj fakt.
"Vo rezolucijata se tvrdi i deka eden uchebnik na Makedonskata voena akademija sodrzhi mapi na koi se gleda deka Golema Makedonija se protega mnogu kilometri juzhno vo Grcija, do planinata Olimp. Ne samo shto odnosniot uchebnik vekje ne se upotrebuva vo Akademijata, tuku i mapite za koi se zboruva vo rezolucijata gi nacrtale vo 1800 godina lugje shto ne bile Makedonci. Tie se pretstaveni vo istorisko svetlo. Ponatamu, uchebnicite shto se koristat vo generalniot obrazoven sitem vo Republika Makedonija ne sodrzhat mapi od vakov vid", se veli vo pismoto.
Sprotivno na obvinuvanjata shto gi sodrzhi rezolucijata, kongresmenite istaknuvaat deka Republika Makedonija postojano raboti na podobruvanje na odnosite so Grcija, duri go smeni i nacionalnoto zname poradi grchkata zagrizhenost vo 1995 godina. "Politichkite odnosi megju Grcija i Makedonija momentalno se zamrznati, iako Grcija e najgolem investitor vo Makedonija i bilateralnata trgovija megju dvete zemji e mnogu silna", stoi vo dokumentot. Republika Makedonija e i posveten sojuznik na SAD i obezbedi voeni trupi koi sluzhat zaedno so amerikanskite hrabri mazhi i zheni vo Irak i vo Avganistan, i prodolzhuva da bara celosno chlenstvo vo NATO i vo EU, potsetuvaat amerikanskite kongresmeni.
"Veruvame deka Rezolucijata 356 e konfrontirachka i nepotrebna. So ogled na toa shto prodolzhuvaat pregovorite megju Grcija i Makedonija vo vrska so imeto, vazhno e chlenovite na Kongresot da go poddrzhat procesot so cel dvete zemji da mozhat bilateralno da gi reshat nesoglasuvanjata. Voznemiruvachkata retorika od neinvolvirani strani mozhe negativno da se odrazi na toj kompleksen proces", zakluchuvaat amerikanskite kongresmeni Bil Paskrel, Mark Sauder i Hari Michel. (MIA)
:pos2: 
