schtranga
Кратовчанче
- Член од
- 7 август 2005
- Мислења
- 1.295
- Поени од реакции
- 18
Kratovo - grad na vulkansi krater
Kratovo e gratce koe se prostira vo zapadnite padini na Osogovskite Planini. Ovie planini pred poveke milioni godini bile zafateni so ziva vulkanska aktivnost. Vulkanite od Zemjinata vnatresnost isfrlale magma bogata so mineralni sostojki od koi podocna nastanale olovo-cinkovite rudi. Kako posledica od dejstvuvanjeto na vulkanite se obrazuvale i karakteristicni reljefni formi, kakosto se vulkanski kupi i krateri. Po gasenjeto na vulkanite ovoj prostor bil naselen pred se poradi rudnoto bogatstvo koe izobiluva. Vo eden od vulkanskite krateri nastanala malata naselba Kretis-kara koja podocna prerasnala vo gratce.Kratovo e grad-kuriozitet, bidejki e edinstven vo nasata zemja izgraden vo krater.
Gradot se prostira na 600 m nadmorska visocina i se smeta za edno od najstarite naseleni mesta vo RM. Kako naselba bila poznata uste vo Rimskiot period, a podocna i za vreme na Vizantiskoto Carstvo. Za vreme na srednovekovniot period gradot Kratovo bil poznat kako razviena rudarska i trgovska naselba, vo koja se izrabotuvale razni predmeti i nakiti od zlato, srebro, bakar, i drugo, a se kovale i pari. Za brziot razvoj na gradot od toj period golem pridones dale Sasite (iskusni rudari od germansko poteklo), koi so doaganjeto gi obnovile zapustenite rudnici vo Kratovsko.
Za vreme na turskiot period bil poznat kako grad na zlato i srebro. Vo 1689 godina, poradi voveduvanjeto na angarija za rabota vo rudnicite od strana na turskite vlasti, Karpos kreva vostanie, a po neuspehot na vostanieto gradot bil opustosen a rudarskite jami zatvoreni. Tie se obnoveni duri vo 19 vek koga Kratovo dozivuva renesansa i se razviva vo grad so najubava carsija na Balkanot. Vo 1836 spored Ami Bue Kratovo broelo 56000 ziteli, a sega ima okolu 10.300 ziteli.
Kratovo e gratce koe se prostira vo zapadnite padini na Osogovskite Planini. Ovie planini pred poveke milioni godini bile zafateni so ziva vulkanska aktivnost. Vulkanite od Zemjinata vnatresnost isfrlale magma bogata so mineralni sostojki od koi podocna nastanale olovo-cinkovite rudi. Kako posledica od dejstvuvanjeto na vulkanite se obrazuvale i karakteristicni reljefni formi, kakosto se vulkanski kupi i krateri. Po gasenjeto na vulkanite ovoj prostor bil naselen pred se poradi rudnoto bogatstvo koe izobiluva. Vo eden od vulkanskite krateri nastanala malata naselba Kretis-kara koja podocna prerasnala vo gratce.Kratovo e grad-kuriozitet, bidejki e edinstven vo nasata zemja izgraden vo krater.
Gradot se prostira na 600 m nadmorska visocina i se smeta za edno od najstarite naseleni mesta vo RM. Kako naselba bila poznata uste vo Rimskiot period, a podocna i za vreme na Vizantiskoto Carstvo. Za vreme na srednovekovniot period gradot Kratovo bil poznat kako razviena rudarska i trgovska naselba, vo koja se izrabotuvale razni predmeti i nakiti od zlato, srebro, bakar, i drugo, a se kovale i pari. Za brziot razvoj na gradot od toj period golem pridones dale Sasite (iskusni rudari od germansko poteklo), koi so doaganjeto gi obnovile zapustenite rudnici vo Kratovsko.
Za vreme na turskiot period bil poznat kako grad na zlato i srebro. Vo 1689 godina, poradi voveduvanjeto na angarija za rabota vo rudnicite od strana na turskite vlasti, Karpos kreva vostanie, a po neuspehot na vostanieto gradot bil opustosen a rudarskite jami zatvoreni. Tie se obnoveni duri vo 19 vek koga Kratovo dozivuva renesansa i se razviva vo grad so najubava carsija na Balkanot. Vo 1836 spored Ami Bue Kratovo broelo 56000 ziteli, a sega ima okolu 10.300 ziteli.
kako ne go znaeme Zingo
