- Член од
- 25 декември 2008
- Мислења
- 1.882
- Поени од реакции
- 1.094
POJAVI NA [OVINISTI^KO RASPOLO@ENIE
Po svojot nacionalen sostav, Makedonija e pove}enacionalna. Spored izjavata na pretsedatelot na ASNOM, Andonov - ^ento, Federalna Makedonija ima 1.200.000 naselenie, od koi 1.000.000 se Makedonci, a drugite se Turci, Albanci, Vlasi. Vo isto~niot del na Makedonija ima Bugari - preselnici. Muslimanskoto naselenie vo Makedonija broi me|u 70.000 i 80.000 iljadi. Site nacionalni malcinstva se zastapeni vo ASNOM. Zamenik pretsedatelot na Vladata e Albanec.
Vo razgovorite so odgovorni lica se ~uvstvuva golema nequbeznost i nacionalno neprijatelstvo kon Srbite, koi vo oddelni slu~ai dobivaat forma na {ovinizam. Vo razgovorot so nas Andonov-^ento re~e deka Srbi vo Makedonija nema, tuku ima srbomani, koi sebesi se smetaat za Srbi, no, vsu{nost, tie se Makedonci Isklu~ok pretstavuvaat okolu dve iljadi stari srpski ~inovnici koi `iveat vo Skopje. Srpski {koli vo Makedonija nema. Sli~no na ova izjavi i urednikot na vesnikot Nova Makedonija Kiro Haxi Vasilev. Toj re~e: Vo Skopje nema srpski u~ili{ta. Nema zo{to da se otvorat, nema dovolno Srbi. Vo selata, kade {to naselenieto se ~uvstvuva srpsko, a vsu{nost tie ne se Srbi. Vo tie sela srpski u~ili{ta nema, me|utoa, ima srpski jazik kako nastaven predmet. Spored izjavata na poru~nikot na jugoslovenskata armija, K.A. Kuricki, vo Makedonija postoi silen {ovinizam. Toj postoi i vo armijata, me|u komunistite - komandiri i komesari - Makedonci, kako i me|u rabotnicite na OZNA. Koga vo Makedonija do{le 22. Divizija, sostavena od Srbi, Hrvati i Crnogorci, vo Makedonija po~na da se zboruva za novo nasilstvo na Srbite, deka povtorno se vra}a stariot srpski re`im, okupacija, korupcija. Koga bil likvidiran Glavniot {tab na Makedonija i formirana [estata armija, mnozinstvoto na rakovodniot kadar ne bile makedonski, pa mnogu Makedonci toa go kvalifikuvale kako likvidirawe na makedonskata armija. @enata na na~alnikot na OZNA za Makedonija (toj, isto taka, e sekretar na CK na KPM), polkovnikot Cvetko Uzunovski - Abaz, izjavila: Povtorno po~na srpsko vladeewe! Kakva e taa sloboda za Makedonija, koga pak dojdoa Srbite...!. Za obrazovanieto vo samostojna Makedonija ni zboruvaa rabotnikot na Kultpropot na CK na KP na Makedonija, Bla`e Koneski, i ve}e spomenatiot urednik na vesnikot Nova Makedonija Haxi Vasilev. Vo isto~nite delovi na Makedonija postoi tendencija za prisoedinuvawe kon Bugarija.
Karakteristi~en e delot od razgovorot so Andonov - ^ento {to go imavme na 20 juli. Toj ne pra{a dali sme go slu{ale soop{tenieto po radio od sredbata na trojcata rkovoditeli na trite golemi dr`avi za toa deka, navodno, tie do{le do zaklu~ok za neophodnosta od sozdavawe samostojna Makedonija pod pokrovitelstvo na Amerika. Isto takvo pra{awe ni postavi i sekretarot na ASNOM, Spirov, koj vleze dodeka razgovaravme so Andonov - ^ento. Spirov go izrazi svoeto mislewe deka e prifatliva idejata za protektorat na SSSR ili Amerika nad Makedonija, samo da ne se realizira varijantata Makedonija pod protektorat na Anglija. Pritoa, toj ja razvi mislata za mo`nosta da postoi samostojna Makedonija pod pokrovitelstvo na Amerika, pod uslov da bidat za~uvani dene{nite organi na dr`avnata vlast i na armijata. Ekonomskata sorabotka treba da bide baza za podem na Makedonija. ^ento, vo princip, so ni{to ne mu se sprotivstavi na svojot kolega, me|utoa, izrazi somnenie za toa deka dene{nite organi na dr`avnata vlast }e mo`at da se za~uvaat za vreme na amerikanskiot protektorat, koga Amerika }e gi zeme vo svoi race komandnite mesta vo makedonskata ekonomija. Me|utoa, selanite so koi imavme mo`nost da razgovarame, smetaj}i ja polo`bata na makedonskiot narod tragi~na, baraat negovo obedinuvawe vo edna dr`ava. Bezrazli~no na silno izrazenite nacionalni ~uvstva, nikoj od niv ne re~e deka Makedonija treba da bide nadvor od Jugoslavija, tuku,obratno, nekoi od niv direktno izjavuvaat deka taa treba da bide vo ramkite na Jugoslavija. Se nadevaat deka SSSR }e im pomogne vo toa.
ODNOSOT KON SSSR
Vo voenite edinici na ^etvrtata brigada na Narodnata odbrana, kaj koi bevme, odnosot na vojnicite kon Sovetskiot Sojuz e isklu~itelno ubav. Sekoj vojnik saka da li~i na crvenoarmiec, a nivnata tatkovina na SSSR. Nedovolno oble~eni, bosi, tie se polni so verba vo toa deka se na pravilen pat, na onoj pat, po koj svoevremeno odel Sovetskiot Sojuz. Tie so prezir zboruvaat za gr~kite vojnici oble~eni vo angliski uniformi. Na pokrivot od ku}ata vo koja se nao|a brigadniot {tab se vee crveno zname so srp i ~ekan na nego. Nie gi pra{uvame: Zo{to visi crveno zname?, a tie ni odgovaraat: Toa e makedonsko zname. Vo razgovorite selanite se interesiraat za `ivotot so Sovetskiot Sojuz, glavno, za `ivotot na selanite.
Me|utoa, vo razgovorite so odgovornite lica se ~uvstvuva nekakva rezerva, osobeno zatoa {to tie go znaat odnosot kon SSSR, kon ruskiot ~ovek vo Srbija. Vo Srbija se interesira za se {to se odnesuva na Sovetskiot Sojuz. Se interesira za negovata pozicija kon niv, ili za drugite me|unarodni pra{awa. Gi interesira{e pra{aweto za Trst, pozicijata na Sovetskiot Sojuz vo odnos na politi~kite pojavi vo Jugoslavija. Veruvaa vo silata na Sovetskiot Sojuz. Sosema druga e rabotata vo Makedonija: ne dobivme nitu edno pra{awe za toa kako Sovetskiot Sojuz se odnesuva kon nastantie vo Egejska Makedonija, za pra{aweto na Makedonija voop{to.
Razgovorot so sekretarot na Bitolskiot okru`en NOF, Marko Kulja~, Crnogorec, li~e{e pove}e na raspra{uvawe otkolku na razgovor. Toj odgovara{e samo na pra{awa, nieden zbor otpove}e, ne postavuvaj}i nitu edno pra{awe. Vo takov ton mina i razgovorot so urednikot na Nova Makedonija, Haxi Vasilev, kako i so sekretarot na Dru{tvoto za kulturna vrska so SSSR, Koneski, vo Skopje.
Vo glavniot grad na Makedonija, Skopje, Dru{tvoto za kulturna vrska so SSSR, fakti~ki ne raboti. Dru{tvoto nema svoi prostorii. Postojnata ruska biblioteka vo Skopje le`i vo magacin i taa nema svoi prostorii. Rakovoditelite na Dru{tvoto manifestiraat celosna inertnost, a od CK KP na Makedonija nema nikakvi stimulansi za da o`ivee rabotata i na Dru{tvoto i da mu se pomogne da najde potrebni prostorii. Potpi{ani:
Vtor sekretar na Ambasadata na SSSR vo Jugoslavija, Grigorov, Ata{e na Ambasadata na SSSR vo Jugoslavija, Ageev 28 juli 1945 godina
:salut:
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
Po svojot nacionalen sostav, Makedonija e pove}enacionalna. Spored izjavata na pretsedatelot na ASNOM, Andonov - ^ento, Federalna Makedonija ima 1.200.000 naselenie, od koi 1.000.000 se Makedonci, a drugite se Turci, Albanci, Vlasi. Vo isto~niot del na Makedonija ima Bugari - preselnici. Muslimanskoto naselenie vo Makedonija broi me|u 70.000 i 80.000 iljadi. Site nacionalni malcinstva se zastapeni vo ASNOM. Zamenik pretsedatelot na Vladata e Albanec.
Vo razgovorite so odgovorni lica se ~uvstvuva golema nequbeznost i nacionalno neprijatelstvo kon Srbite, koi vo oddelni slu~ai dobivaat forma na {ovinizam. Vo razgovorot so nas Andonov-^ento re~e deka Srbi vo Makedonija nema, tuku ima srbomani, koi sebesi se smetaat za Srbi, no, vsu{nost, tie se Makedonci Isklu~ok pretstavuvaat okolu dve iljadi stari srpski ~inovnici koi `iveat vo Skopje. Srpski {koli vo Makedonija nema. Sli~no na ova izjavi i urednikot na vesnikot Nova Makedonija Kiro Haxi Vasilev. Toj re~e: Vo Skopje nema srpski u~ili{ta. Nema zo{to da se otvorat, nema dovolno Srbi. Vo selata, kade {to naselenieto se ~uvstvuva srpsko, a vsu{nost tie ne se Srbi. Vo tie sela srpski u~ili{ta nema, me|utoa, ima srpski jazik kako nastaven predmet. Spored izjavata na poru~nikot na jugoslovenskata armija, K.A. Kuricki, vo Makedonija postoi silen {ovinizam. Toj postoi i vo armijata, me|u komunistite - komandiri i komesari - Makedonci, kako i me|u rabotnicite na OZNA. Koga vo Makedonija do{le 22. Divizija, sostavena od Srbi, Hrvati i Crnogorci, vo Makedonija po~na da se zboruva za novo nasilstvo na Srbite, deka povtorno se vra}a stariot srpski re`im, okupacija, korupcija. Koga bil likvidiran Glavniot {tab na Makedonija i formirana [estata armija, mnozinstvoto na rakovodniot kadar ne bile makedonski, pa mnogu Makedonci toa go kvalifikuvale kako likvidirawe na makedonskata armija. @enata na na~alnikot na OZNA za Makedonija (toj, isto taka, e sekretar na CK na KPM), polkovnikot Cvetko Uzunovski - Abaz, izjavila: Povtorno po~na srpsko vladeewe! Kakva e taa sloboda za Makedonija, koga pak dojdoa Srbite...!. Za obrazovanieto vo samostojna Makedonija ni zboruvaa rabotnikot na Kultpropot na CK na KP na Makedonija, Bla`e Koneski, i ve}e spomenatiot urednik na vesnikot Nova Makedonija Haxi Vasilev. Vo isto~nite delovi na Makedonija postoi tendencija za prisoedinuvawe kon Bugarija.
Karakteristi~en e delot od razgovorot so Andonov - ^ento {to go imavme na 20 juli. Toj ne pra{a dali sme go slu{ale soop{tenieto po radio od sredbata na trojcata rkovoditeli na trite golemi dr`avi za toa deka, navodno, tie do{le do zaklu~ok za neophodnosta od sozdavawe samostojna Makedonija pod pokrovitelstvo na Amerika. Isto takvo pra{awe ni postavi i sekretarot na ASNOM, Spirov, koj vleze dodeka razgovaravme so Andonov - ^ento. Spirov go izrazi svoeto mislewe deka e prifatliva idejata za protektorat na SSSR ili Amerika nad Makedonija, samo da ne se realizira varijantata Makedonija pod protektorat na Anglija. Pritoa, toj ja razvi mislata za mo`nosta da postoi samostojna Makedonija pod pokrovitelstvo na Amerika, pod uslov da bidat za~uvani dene{nite organi na dr`avnata vlast i na armijata. Ekonomskata sorabotka treba da bide baza za podem na Makedonija. ^ento, vo princip, so ni{to ne mu se sprotivstavi na svojot kolega, me|utoa, izrazi somnenie za toa deka dene{nite organi na dr`avnata vlast }e mo`at da se za~uvaat za vreme na amerikanskiot protektorat, koga Amerika }e gi zeme vo svoi race komandnite mesta vo makedonskata ekonomija. Me|utoa, selanite so koi imavme mo`nost da razgovarame, smetaj}i ja polo`bata na makedonskiot narod tragi~na, baraat negovo obedinuvawe vo edna dr`ava. Bezrazli~no na silno izrazenite nacionalni ~uvstva, nikoj od niv ne re~e deka Makedonija treba da bide nadvor od Jugoslavija, tuku,obratno, nekoi od niv direktno izjavuvaat deka taa treba da bide vo ramkite na Jugoslavija. Se nadevaat deka SSSR }e im pomogne vo toa.
ODNOSOT KON SSSR
Vo voenite edinici na ^etvrtata brigada na Narodnata odbrana, kaj koi bevme, odnosot na vojnicite kon Sovetskiot Sojuz e isklu~itelno ubav. Sekoj vojnik saka da li~i na crvenoarmiec, a nivnata tatkovina na SSSR. Nedovolno oble~eni, bosi, tie se polni so verba vo toa deka se na pravilen pat, na onoj pat, po koj svoevremeno odel Sovetskiot Sojuz. Tie so prezir zboruvaat za gr~kite vojnici oble~eni vo angliski uniformi. Na pokrivot od ku}ata vo koja se nao|a brigadniot {tab se vee crveno zname so srp i ~ekan na nego. Nie gi pra{uvame: Zo{to visi crveno zname?, a tie ni odgovaraat: Toa e makedonsko zname. Vo razgovorite selanite se interesiraat za `ivotot so Sovetskiot Sojuz, glavno, za `ivotot na selanite.
Me|utoa, vo razgovorite so odgovornite lica se ~uvstvuva nekakva rezerva, osobeno zatoa {to tie go znaat odnosot kon SSSR, kon ruskiot ~ovek vo Srbija. Vo Srbija se interesira za se {to se odnesuva na Sovetskiot Sojuz. Se interesira za negovata pozicija kon niv, ili za drugite me|unarodni pra{awa. Gi interesira{e pra{aweto za Trst, pozicijata na Sovetskiot Sojuz vo odnos na politi~kite pojavi vo Jugoslavija. Veruvaa vo silata na Sovetskiot Sojuz. Sosema druga e rabotata vo Makedonija: ne dobivme nitu edno pra{awe za toa kako Sovetskiot Sojuz se odnesuva kon nastantie vo Egejska Makedonija, za pra{aweto na Makedonija voop{to.
Razgovorot so sekretarot na Bitolskiot okru`en NOF, Marko Kulja~, Crnogorec, li~e{e pove}e na raspra{uvawe otkolku na razgovor. Toj odgovara{e samo na pra{awa, nieden zbor otpove}e, ne postavuvaj}i nitu edno pra{awe. Vo takov ton mina i razgovorot so urednikot na Nova Makedonija, Haxi Vasilev, kako i so sekretarot na Dru{tvoto za kulturna vrska so SSSR, Koneski, vo Skopje.
Vo glavniot grad na Makedonija, Skopje, Dru{tvoto za kulturna vrska so SSSR, fakti~ki ne raboti. Dru{tvoto nema svoi prostorii. Postojnata ruska biblioteka vo Skopje le`i vo magacin i taa nema svoi prostorii. Rakovoditelite na Dru{tvoto manifestiraat celosna inertnost, a od CK KP na Makedonija nema nikakvi stimulansi za da o`ivee rabotata i na Dru{tvoto i da mu se pomogne da najde potrebni prostorii. Potpi{ani:
Vtor sekretar na Ambasadata na SSSR vo Jugoslavija, Grigorov, Ata{e na Ambasadata na SSSR vo Jugoslavija, Ageev 28 juli 1945 godina
:salut:
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
Fragment od prviot i od posledniot sixil na kadiite na Bitolskiot vilaet od bogatata zbirka sudski odluki {to nastanale kontinuirano vo periodot 1607-1912 godina (Arhiv na Makedonija - Skopje). Sixilite se va`ni izvori za prou~uvawe na politi~kata, stopansko-socijalnata, religioznata i kulturnata istorija na makedonskiot narod vo periodot na turskoto vladeewe.[/FONT]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
Fragment od Popisniot defter na ]ustendilskiot sanxak od 1570 godina so podatoci za prihodite i pazarnata taksa na Doljanskiot pana|ur (Petri~ko), eden od najgolemite pana|uri vo Makedonija, organiziran pod pokrovitelstvo na vezirot Rustem-pa{a
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
Tabelaren pregled za brojot na muslimaniziranite semejstva vo Makedonija od 1569 godina i statisti~ki podatoci za izvr{enata islamizacija vo Makedonija vo 1477 godina
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
Etni~ka karta na Balkanskiot Poluostrov vo XVI vek, na koja e prika`ana i sostojbata vo Makedonija vo koja preovladuva makedonskoto (hristijansko) naselenie, ozna~eno so sina boja
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
Istoriska karta na etapnoto osmanlisko-tursko osvojuvawe na Balkanskiot Poluostrov, i na Makedonija, od krajot na XIV do XVIII vek
(Larus, Istoriski atlas, Pariz, 1995)[/FONT]
(Larus, Istoriski atlas, Pariz, 1995)[/FONT]
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
Vakafnama na Isa-beg od Skopje so koja toj im go zavetuva nedvi`niot imot na svoite naslednici za izdr`uvawe na vakafot, avgust 1469
(Arhiv na Makedonija - Skopje)
[/FONT](Arhiv na Makedonija - Skopje)
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
Gramota od poglavarot na Ohridskata arhiepiskopija, arhiepiskopot Hariton, do Carstvoto Rusija, so koja bara materijalna i moralna pomo{ za makedonskata crkva
(27 juli 1645)
[/FONT](27 juli 1645)
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
Proekt na ohridskiot arhiepiskop Atanasij od 1615 godina za krevawe vostanie za osloboduvawe na makedonskiot narod i drugite hristijanski narodi na Balkanot od turskoto ropstvo, so barawe pomo{ od zapadnoevropskite dr`avi
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
Pismo ohridskiot arhiepiskop Gavril do nadvojvodata Ferdinand Habsbur{ki, so koe bara materijalna pomo{ za Ohridskata arhiepiskopija i dobivawe preporaka za patuvawe vo Germanija i Rim kaj papata Sikst V, so cel organizirawe sojuz za osloboduvawe na hristijanite od turskoto ropstvo (8 oktomvri 1587)
Pe~at na Ohridskata arhiepiskopija od XVI vek
[/FONT]Pe~at na Ohridskata arhiepiskopija od XVI vek
[FONT=book antiqua, times new roman, times]
Fragment od `itieto na ohridskiot arhiepiskop Varlaam, za negovoto svirepo ubistvo na 28 maj 1598 godina i represaliite od strana na turskite vlasti vrz vele{ani, kako i za prenesuvaweto na mo{tite na Varlaam vo sedi{teto na Ohridskata arhiepiskopija
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
Op{t grb na Makedonija vo grbovnikot na Koreni} - Neori} od 1595 god
[/FONT][FONT=book antiqua, times new roman, times]
Pismo od avstriskiot car Leopold I Habsbur{ki, so koe go priznava i zema pod svoja za{tita makedonskiot narod i Makedonija
(Viena, 26 april 1690)
[/FONT](Viena, 26 april 1690)
