denovive startam nekoja druga rabota, daleku podobra od prethodnata, za shto okolinata smeta deka sum zasluzhil i se srekjni, no ja se chustvuvam nekako indiferentno, prazno, mozda i poprazno otkolku koga ne bi ja dobil rabotata.
nekako sum preumoren od taa korporativna kultura, konstanten stres, konstantno (re)zapoznavanje na novi kolegi so koi shto ke rabotam, od tie politiki i makijavelisticki igri, od taa sostojna na flight or fight vo koja shto sum vekje skoro decenija.
chesto mechtaam deka sum nekoj random turist vo nekoja random juznoamericka ili aziska drzava, kade shto potrebno mi e samo krov nad glava i sitno pari onaka dovolno da probam nekoja nova hrana ili kolku da jadam, neoptereten so egzistencijalni prashanja ili pravni problemi.
realno, smetam deka sekoja pozicija, sekoe rabotno mesto vo Makedonija e samo udiranje vozduh (punching air), ROI-to e smeshno, gubis vreme, gubis zivci, se gubis samiot sebesi za suma na pari so koja shto vo globalistichko opshtestvo si 0 i nekoj random shtotuku polnoleten arap vo centralna Evropa pravi povekje pari vrtejkji pleskavici, bez sporedlivi veshtini i rabotno iskustvo, samo zatoa shto se rodil u odredena, podobra drzhava.
mi treba odmor.