Narodot ne dal mandat za razgovori koi vodat kon nacionalen poraz na Makedoncite !!!
Razmisluvaj}i kako da glasam na pretsedatelskite izbori, gledaj}i gi kandidatite, i slu{aj}i gi nivnite infantilni najavi kako bi ja izvr{uvale svojata dol`nost, se fokusirav svojot eventualen izbor da go napravam vrz osnova na nivnite iskazi okolu sporot za imeto nametnat od na{iot ju`en sosed Grcija.
Zaradi nivnoto nebulozno sva}awe na makedonskite nacionalni interesi, se pove}e imav ~uvstvo deka izbirame pretsedatel koj }e treba da go potpi{e nekrologot za Makedonija, deka pretsedatelskite izbori pretstavuvaat zagovor protiv Makedonija.
Denovive kaga maskite na licemernite prijateli na Makedonija pa|aat, i povtorno se zasiluvaat pritisocite, do`ivuvam dlaboko razo~aruvawe, imeno, i onie koi do v~era ja branea tvrdata linija, deka se protiv bilo kakov kompromis za imeto, sega se za razumen kompromis. O~igledno deka zad grbot na makedonskiot narod se slu~uva ne{to mnogu seriozno.
Se sprema li sli~no scenario kako ona so referendumot protiv Zakonot za novata teritorijalna organizacija ? - Samo ovoj pat referendum so koj makedonskiot narod }e treba samiot da se samoukine! Toa li e patriotizmot na itriot premier?
Vladata mora da go poslu{a svojot narod, i Makedonija da gi prekine razgovorite koi se vodat so posredstvo na specijalniot posrednik na OON, i toa ne samo zatoa {to Grcija ja nema ratifikuvano Vremenata spogodba pa ne mo`e da bide na{ sogovornik, tuku i zatoa {to sekoe prodol`uvawe na razgovorite samo ja vlo{uva pozicijata na Makedonija, i odi na raka na taktikata na Grcija koja dosega bez nitu edna otstapka, samo so otfrlaweto na dosega{nite predlozi na specijalniot posrednik, ve}e ostvari pogolem del od svoite strate{ki celi.
Grcija, a ne Makedonija e taa koja {to treba na delot od etni~ka Makedonija koja za prv pat vlegol vo nejzin sostav po 1913 godina, da mu dade geografska odrednica Ju`na, na ist na~in kako toa go re{ile Irska i Anglija, Republika Irska i Severna Irska.
Makedonija re{enieto da go bara vo formalnoto me|unarodno pravo, i ofanzivna nadvore{na politika so {to bi se dobile neophodnite 128 priznavawa pod na{eto Ustavno ime, i kone~en pozitiven rasplet vo OON.
Makedonija da pobara od me|unarodnata zaednica, taa isto kako vo slu~ajot so Kipar, na Makedonija da i go dozvoli pravoto na nasoglasuvawe vo sporot so imeto, zatoa {to ova pra{awe zadira vo najvitalnite makedonski nacionalni interesi.
Nie nemame podr{ka od me|unarodnata zaednica zatoa {to samite ne ja ka`uvame vistinata za nas, i vodime politika bez nacionalna strategija.
Nasproti toa, Grcija celi kon celosna legalizacija na posledicite od Bukure{kiot dogovor.
Protiveweto na Grcija za imeto vsu{nost e providno defokusirawe od vistinskata cel, koja ja sokrile vo paketot koj Metju Nimic lukavo go odlaga za vo eventualna faza na idni bilateralni pregovori me|u dvete strani, vo periodot do ratifikacija vo gr~kiot parlament, dokolku ne ja svatime stapicata i naivno gi prodol`ime apsurdnite za nas prazitelni i poni`uva~ki razgovori, a e naslovena kako pra{awe za iredentizmot. Toa e celta, a se drugo e igra koja ni ja nametnuvaat.
Makedonija za da ja izbalansira svojata pozicija, mora vedna{ da bara ustavni promeni vo gr~kiot ustav, i toa pred se ustavni garancii za pravata na makedonskoto malcinstvo vo Grcija, dodeka vo odnos na pra{aweto za iredentizmot koe Grcija ima namera pokasno da go otvori kako dopolnitelno barawe za promeni vo makedonskiot Ustav, Makedonija prva da inicira razgovori za iznao|awe na kompromisno re{enie, no ne za imeto, tuku za 51% od Belomorska Makedonija za {to oficijalno go iska`a stavot Bakojani, pri {to bilo koe re{enie podrazbira izlez na Makedonija na more.