Spored dr.Howard Halpern, (knigata e "Kako da se oslobodime od zavisnosta od drugi osobi"... mora da ja prochitate), teorijata e sledna:
Koga sme bebinja vo stomakot na nashata majka, vo nashata svest nie ne postoime kako individualci, tuku vo edinstvo so nashata majka. Znachi, ne postoi jas, tuku postoi "nie". Takvata psiholoshka sostojba na edinstvo po pravilo trae do godina, godina i pol, koga tatkoto treba da go zeme deteto za raka i da mu go pokaze nadvoreshniot svet, kako deteto bi osoznalo deka e individua koja moze da prezivee i sama bez svojata majka, da pochustvuva deka e "jas", a ne "nie". Megutoa, odvojuvanjeto e mnogu slozen i komplikuvan proces koj lesno moze da ne se dovrshi od najrazlichni prichini. Ottuka, ne se razreshuvaat prashanjata na odvojuvanjeto i kaj deteto ostanuva edinstvoto, no vo poinakva forma, bidejki, edinstvoto poveke ne postoi. Taka, kaj deteto se razviva glad za privrzanost, koja shto moze da ostane da dejstvuva do krajot na zivotot. Zatoa deteto chustvuva deka neshto fali, neshto mu nedostiga, nekoj mu fali, bidejki prashanjata na odvojuvanjeto ne se razresheni i se ostanati elementi na edinstvoto. Taka i nie chustvuvame takva praznina, kako neshto da nedostiga. Toa e tolku voobichaeno i chesto, shto veke se smeta za normalno i razvieni se opshtestveni klishea od tipot na "srodna dusha", "edno celo razdeleno na dve polovini koi se baraat", "edno sme" i site, ama apsolutno site, pesni, filmovi, knigi vo koi se zboruva za edinstvo, za stanuvanje edno i sl..., site zboruvaat za toa chustvo na emocionalna praznina. Toa e emocionalnata praznina i odlichna rabota e shto si uspeal da ja definirash kako emocionalna praznina, a ne kako potreba za ljubov ili ne znam shto, toa e gladot za privrzanost.
Doktorot vika deka ne postoi nitu edna individua koja kompletno se ima oslobodeno od gladot za privrzanost, bidejki site poveke ili pomalku go chustvuvame. No, nekoi luge poveke, a nekoi luge pomalku. E sea, extremno bitnoto prashanje e dali gladot za privrzanost e tolku jak, shto moze da deluva posilno od voljata na osobata, dali e tolku silen, shto individuata ke bide spremna da si nashteti za da go zadovoli toj glad za privrzanost. Ako e taka, togash gladot za privrzanost najverojatno e osnova za emocionalna zavisnost. Pritoa, zborot zavisnost ne e tuku taka upotreben... toa e zavisnost vo vistinska smisla na zborot, koja moze mnogu da nashteti. Poznavate nekoja osoba koja so godini se machi da osvoi nekoj drug i pokraj toa shto ovoj drugiot non-stop go ponizuva, machi i unishtuva??? Poznavate nekoj shto e vo vrska so nekoj koj go maltretira, no i pokraj toa shto mozebi prviot saka da raskine, sepak ne moze i i pokraj obidite, sepak se vraka na maltretirachot??? Mozebi tokmu vie ste takvi? Vo toj sluchaj, stanuva zbor za emocionalna zavisnost, koja e isto tolku opasna kako i zavisnostite od droga, nikotin i sl. Ako tie vodat kon fizichko unishtuvanje na organizmot, emocionalnata zavisnost moze da vodi unishtuvanje na mentalnoto zdravje na konkretnata individua. No, za podetalni objasnuvanja, mora da ja prochitate knigata, koja mislam deka lesno ke ja najdete.