Staufer
Драган Богдановски
- Член од
- 17 јануари 2008
- Мислења
- 16.758
- Поени од реакции
- 22.687
Granicite megju nacija / narod / etnikum se mnogu tesni. Zatoa se zemaat i drugi parametri za razlikuvanje, primer period, drzavno-politicko ureduvanje, sistem itn.
Vo sreden vek se zboruva za narodi ili etnikumi. Vo sreden vek lugjeto im sluzat na poedinecni vladiteli (krunata) se neslobodni i nema razviena nacionalna svest. Isto taka lugjeto nemaat kontrola nad "svoja" teritorija ili instuticiite tuku tie site se vo racete na vladitelot. Zatoa i Francuskata revolucija i drugi presvrti vo drugi drzavi se mnogu bitni. Odfrlaat da bidat vladeeni od vladitel, koj demek bil postaven od Bog, i ja prezemaat vlasta vo svoi race. Proces na demokratiziranje, izbori, ustavi itn. Klucen faktor e sto poedinecot, posto se cuvstvuva solidaren i ist so drugite lugje (=nacija) e spremen so niv da ja deli silata iako ubedlivo najgolem del od drugite lugje ne ni gi znae. Tuka drzavata ide vo igra, zatoa kontrola nad svoja drzava i instituciite e taa podelba na mokj vo teritorija pod nivna vlast. Principot e evrozentristicki i ima drugi delovi vo svetot kade ne ide do izraz no pak ke recam, nacionalnata drzava ubedlivo e najprisutna vo svetot sto zboruva za uspehot na konceptot nacija.
Prosto kazano: Vo sreden vek se vojuvalo za krunata, za religijata itn. Od 19. vek nataka vojnite za nacijata se najprisutni. Vo Otomanskata imperija vera i geografska pripadnost bile pogolemi faktori nego nacija odnosno taa pokasno se pojavuva. Procesot vo taa imperija go potvrduva gore pisanoto. Od nezadovolstvo na lugjeto, ekonomski, socialno i nemanje sila i mokj se krevaat narodite da gi oslobodat teritoriite kade sto ziveat i gradat nacionalni drzavi. Zatoa sekoja nacija ima svoj mit ili klucen moment vo istorijata. Vo Makedonija toa moze da bide Ilinden ama pojako uste ASNOM. Toa ne znaci deka nemalo Makedonci i porano, daleku od toa, ama ne realno e vo antikata da gi barame temelite na nasata drzava i nacija. Toa vazi i za site drugi, normalno.
Vo sreden vek se zboruva za narodi ili etnikumi. Vo sreden vek lugjeto im sluzat na poedinecni vladiteli (krunata) se neslobodni i nema razviena nacionalna svest. Isto taka lugjeto nemaat kontrola nad "svoja" teritorija ili instuticiite tuku tie site se vo racete na vladitelot. Zatoa i Francuskata revolucija i drugi presvrti vo drugi drzavi se mnogu bitni. Odfrlaat da bidat vladeeni od vladitel, koj demek bil postaven od Bog, i ja prezemaat vlasta vo svoi race. Proces na demokratiziranje, izbori, ustavi itn. Klucen faktor e sto poedinecot, posto se cuvstvuva solidaren i ist so drugite lugje (=nacija) e spremen so niv da ja deli silata iako ubedlivo najgolem del od drugite lugje ne ni gi znae. Tuka drzavata ide vo igra, zatoa kontrola nad svoja drzava i instituciite e taa podelba na mokj vo teritorija pod nivna vlast. Principot e evrozentristicki i ima drugi delovi vo svetot kade ne ide do izraz no pak ke recam, nacionalnata drzava ubedlivo e najprisutna vo svetot sto zboruva za uspehot na konceptot nacija.
Prosto kazano: Vo sreden vek se vojuvalo za krunata, za religijata itn. Od 19. vek nataka vojnite za nacijata se najprisutni. Vo Otomanskata imperija vera i geografska pripadnost bile pogolemi faktori nego nacija odnosno taa pokasno se pojavuva. Procesot vo taa imperija go potvrduva gore pisanoto. Od nezadovolstvo na lugjeto, ekonomski, socialno i nemanje sila i mokj se krevaat narodite da gi oslobodat teritoriite kade sto ziveat i gradat nacionalni drzavi. Zatoa sekoja nacija ima svoj mit ili klucen moment vo istorijata. Vo Makedonija toa moze da bide Ilinden ama pojako uste ASNOM. Toa ne znaci deka nemalo Makedonci i porano, daleku od toa, ama ne realno e vo antikata da gi barame temelite na nasata drzava i nacija. Toa vazi i za site drugi, normalno.