da_be_man
Entropy
- Член од
- 17 октомври 2005
- Мислења
- 628
- Поени од реакции
- 126
Deka toa nee e taka eve eden primer za da se turne vo praviot pravec:
Luan Starova pishuva vo edna od negovite knigi za dozivuvanja od detstvoto koga tatkoto „prichini za nenadejniot izlez” od nivnata tatkovina deka toj i svojata familija od eden dobar drugar kako na brodot od noe bidat odkornati i doneseni da ziveat vo grad koj e ispitan niz istorijata (se misli na Skopje)
„istorijata na nashata familija dolgo vreme beshe edna tajna. Doselenici so eden stranski jazik I druga religija..toa sme nie..dolgo vreme kako eden nedostapen ostrov. (Starova 1.1.O.- s. 59)”
”Branovite na vojnata isfrlija mnogu spasenici od vojnata na ovaa zemja, od ste strani na balkanot. Imashe edna arumunska muzichka familija, turci nekolku familii od grchkiot del na makedonija. Tuka beshe I nashata albanska familija vo sredina na mnogubrojnoto makedonsko naselenie vo ovaa republika.”
Chitatelot doznava isto taka neshto od politichki-ideoloshkata pozadina:
”na site ovie lugje partiata im veti edna sjajna idnina, ako gi napushtat svoite planini i sozdadat edna nova klasa koja kje e jaka, svetla branovita i bez primerna..rabotnichka klasa” (S.51)
Kako shto moze da se prevzeme od ovie paroli ova ne e edna izjava na svedok od 1690 (okolu Karposhovoto vostanie) ili 1878 (berlinskiot kongres) ili 1903( ilindenskoto vostanie), 1913( okolu balkanskite vojni) nitu e od prvata svetska vojna tuku e edno literarno opischuvanje na nastani vo novata komunistichka jugoslavija od 1945.
Ne e razbirlivo zashto avtorot pishuva za sobiranje na golem broj na albanski familii vo Skopje ako vekje bile tuka.
Znachi poinaku od tvrdenjata na novata klasa albanski ekstremisti.
Za toa zboruvaat faktite koi pokraj izjavata I pokraj teshkite vreminja nemozat da bidat pobieni:
Taka pishuva na pr. Christian Voss:
”1946 albanskiot del na naselenieto vo republika Makedonija beshe 8% (89000%). Koga bi bile vo 1950 ili 1960 znachi ne bi mozelo da ima eden albanski problem”
Pokraj makedoncite i poznavachite na balkanskite priliki znaat deka najgolemiot priliv na albanski migranti za Skoje ima posle golemiot zemjotres 1963 po pokana na Tito. Isto i pri studentskite nemiri 1981 ima eden priliv od okolu 150 00 iljadi kosovski albanci koi spored togashniot zakon vazea kako jugosloveni ne kako pripadnici na republikata.
Vo bliskoto minato albancite isto taka ja iskoristija situacijata so kosovskite albanci za da go zacementiraat i podkrenat pritisokot vrz Makedoncite i Strancite i golem del od 350000 iljadi izbeglici bidat zadrzani vo Makedonija.
Inache ne kje mozat tezite za 40% od naselenieto da gi postignat.
Spored bugarsko-grcko-srpski primer na baza na istoriski prava konstruiraa baranja vrz Makedonskata teritorija.
Albanskata politicharka I novinarka Adelina Marku poradi 2. Germansko-Makdonska konderencija pochetok 2001 vo Jena belezi:
„tatko mi ne beshe samo eden dojdenik vo ovaj grad..tuku i eden emigrant eden chovek koj doshol vo zemjava od preku granica. Toj morashe znachi da se odnesuva lojalno ako eden den sakashe da dojde do posakanoto drzavjanstvo”
Deneska e sosem poinaku. Deneska albancite zastanuvaat so baranja, zakani, navredi i nasilstvo.
Porano vazeshe poznatoto prijatelstvo prema domakjinite. Deneska svetot e konfrontiran so eden ”kanon” koj se dozvoluva shto sluzi na albanskite interesi: korupcija, Izmama, podmetnuvanje, zakani, pa duri i ubistva i na policajci. Sepak ima edna lesna razlika od porano, chovek nauchi deka odvreme navreme treba da imu se umilkuva na golemite sili preku kupuvanje na lobisti za da ne se dozvolat nesakani posledici.
Preku ovoj pat ekstremistite gi isfrluvaat Makedoncite od svojata zemja za konechno da dojdat poblisku do nivnata posekuvana cel.
Pritoa ne e vazno deka nivnite sogragjani patat vekje od zagubata na reputacia vo svetot.
Iako Albancite moraa da prepoznaat deka nitu Amerika nitu Evropa se spremni da go krshat narodnoto pravo i da gi predefiniraat granicite , shto samoto so sebe bi doneslo novi sluchai vo sel svet (posebno vo drzavite bivshi kolonii) sepak pravat se za da od bojnoto pole Kosovo napravat edna nezavisna drzava.
Svetskata javnost kako da nesaka da sogleda zoshto Albancite kako eden narod sakaat da imaat dve drzavi.
Voss potsetuva na argumentot na angliskiot sociokritichar Eric Hobsawn.
”Albancite bi go promenile i ustavot na sojuzna republika Jugoslavija od 1974 iako bile qvantitativno povekje od pomalite narodi Slovencite, Makedoncite I Crnogorcite… ne da se konstitutiven narod” bidejki vo sosedna Albanija imaat vekje edna nacionalna drzava koja seushte ja imaat.
Se doagja do zakluchokot na Hobsawm: Sekoja nacija svoja drzava ama samo edna drzava sekoja nacija.
Albancite preku nivnoto lobi nauchia deka treba da se prikazuvaat kako zrtvi (shto do nekade vo Srbija/Kosovo bea-vo Makedonija ama vo nikoj sluchaj).
Kolku internacionalni politichari i drugi odluchuvachi vikaa deka 20. vek e kraj na etnichki chistenja i deka ne treba da se povtorat povekje. Toa se slushashe dobro. Ama vo zapadna Makedonija imashe odma posle prvata kambana na 21 vek etnichki chistenja.
Ushte zvuchat zborovite na NATO generalsekretarot George Robertson i visokiot prestavnik na EU Javier Solana: So UCK teroristi nema da se pregovara (Tie nemozea a da ne ja vidat novata sozdadena UCK pod ime AKSh koja saka da ja ”prodolzi vooruzenata borba” i otvoreno go prati ”golemoalbanskite celi”)
Kako i da e radikalnite Albanci vo Makedonija i vo ostatokot na Evropa smeat preku mikrofonite da izjavat deka sakaat da ziveat megju sebe.
Eden Germanec bi trebalo samo da se osmeli na ovaa rechenica pred kameri ili Danec vo Danska ili Avstriec vo Avstrija. Site tie od prichini na politichkata korektnost ne smeat da go napravat toa iako bezbrojni imigranti ziveat vo nivnite zemji kako i Albancite vo Makedonija. Ama Albancite smeat ova da go kazat i deka sakaat da isturkaat eden narod od svojata zemja. Prevrten Svet! (Dali dolarite se dovolni argumenti za da vo 21 vek edna nova nepravda bide vospostavena?)
Albancite ne govorat okolu zelbite na segregacija, za aktiven apartheid: Se palat kuki, crkvi letaat vo vozduh, hristijanski sloveni se izbrakani, kindapirani i so sila isterani od svojata okolija.
Ne masivno i spektakularno tuku vo poedini akcii ama sistematski i konsekventno- taka da se doagja do istiot rezultat kako i pri srpskite chistenja na Kosovo.
Ispagja deka kompletno bezopasnite Makedonci moraat da bidad krvna osveta za Albancite na Kosovo.
Da ne se lazeme.etnichkite Albanci se stignati dosta napred do nivnata cel: So pomosh na nerazbirliviot i bez objasnuvanje pritisok na zapadot vrz Makedonskata vlast i parlament Albanskiata nacionalnost dobi pravo na veto, pod izgovor deka ”samo” za zakoni koi vazat za malcinstvata.
Ama, spored Ambasadorot Schrameyer vo leto 2002: Koj zakon ne go pravi toa?
Luan Starova pishuva vo edna od negovite knigi za dozivuvanja od detstvoto koga tatkoto „prichini za nenadejniot izlez” od nivnata tatkovina deka toj i svojata familija od eden dobar drugar kako na brodot od noe bidat odkornati i doneseni da ziveat vo grad koj e ispitan niz istorijata (se misli na Skopje)
„istorijata na nashata familija dolgo vreme beshe edna tajna. Doselenici so eden stranski jazik I druga religija..toa sme nie..dolgo vreme kako eden nedostapen ostrov. (Starova 1.1.O.- s. 59)”
”Branovite na vojnata isfrlija mnogu spasenici od vojnata na ovaa zemja, od ste strani na balkanot. Imashe edna arumunska muzichka familija, turci nekolku familii od grchkiot del na makedonija. Tuka beshe I nashata albanska familija vo sredina na mnogubrojnoto makedonsko naselenie vo ovaa republika.”
Chitatelot doznava isto taka neshto od politichki-ideoloshkata pozadina:
”na site ovie lugje partiata im veti edna sjajna idnina, ako gi napushtat svoite planini i sozdadat edna nova klasa koja kje e jaka, svetla branovita i bez primerna..rabotnichka klasa” (S.51)
Kako shto moze da se prevzeme od ovie paroli ova ne e edna izjava na svedok od 1690 (okolu Karposhovoto vostanie) ili 1878 (berlinskiot kongres) ili 1903( ilindenskoto vostanie), 1913( okolu balkanskite vojni) nitu e od prvata svetska vojna tuku e edno literarno opischuvanje na nastani vo novata komunistichka jugoslavija od 1945.
Ne e razbirlivo zashto avtorot pishuva za sobiranje na golem broj na albanski familii vo Skopje ako vekje bile tuka.
Znachi poinaku od tvrdenjata na novata klasa albanski ekstremisti.
Za toa zboruvaat faktite koi pokraj izjavata I pokraj teshkite vreminja nemozat da bidat pobieni:
Taka pishuva na pr. Christian Voss:
”1946 albanskiot del na naselenieto vo republika Makedonija beshe 8% (89000%). Koga bi bile vo 1950 ili 1960 znachi ne bi mozelo da ima eden albanski problem”
Pokraj makedoncite i poznavachite na balkanskite priliki znaat deka najgolemiot priliv na albanski migranti za Skoje ima posle golemiot zemjotres 1963 po pokana na Tito. Isto i pri studentskite nemiri 1981 ima eden priliv od okolu 150 00 iljadi kosovski albanci koi spored togashniot zakon vazea kako jugosloveni ne kako pripadnici na republikata.
Vo bliskoto minato albancite isto taka ja iskoristija situacijata so kosovskite albanci za da go zacementiraat i podkrenat pritisokot vrz Makedoncite i Strancite i golem del od 350000 iljadi izbeglici bidat zadrzani vo Makedonija.
Inache ne kje mozat tezite za 40% od naselenieto da gi postignat.
Spored bugarsko-grcko-srpski primer na baza na istoriski prava konstruiraa baranja vrz Makedonskata teritorija.
Albanskata politicharka I novinarka Adelina Marku poradi 2. Germansko-Makdonska konderencija pochetok 2001 vo Jena belezi:
„tatko mi ne beshe samo eden dojdenik vo ovaj grad..tuku i eden emigrant eden chovek koj doshol vo zemjava od preku granica. Toj morashe znachi da se odnesuva lojalno ako eden den sakashe da dojde do posakanoto drzavjanstvo”
Deneska e sosem poinaku. Deneska albancite zastanuvaat so baranja, zakani, navredi i nasilstvo.
Porano vazeshe poznatoto prijatelstvo prema domakjinite. Deneska svetot e konfrontiran so eden ”kanon” koj se dozvoluva shto sluzi na albanskite interesi: korupcija, Izmama, podmetnuvanje, zakani, pa duri i ubistva i na policajci. Sepak ima edna lesna razlika od porano, chovek nauchi deka odvreme navreme treba da imu se umilkuva na golemite sili preku kupuvanje na lobisti za da ne se dozvolat nesakani posledici.
Preku ovoj pat ekstremistite gi isfrluvaat Makedoncite od svojata zemja za konechno da dojdat poblisku do nivnata posekuvana cel.
Pritoa ne e vazno deka nivnite sogragjani patat vekje od zagubata na reputacia vo svetot.
Iako Albancite moraa da prepoznaat deka nitu Amerika nitu Evropa se spremni da go krshat narodnoto pravo i da gi predefiniraat granicite , shto samoto so sebe bi doneslo novi sluchai vo sel svet (posebno vo drzavite bivshi kolonii) sepak pravat se za da od bojnoto pole Kosovo napravat edna nezavisna drzava.
Svetskata javnost kako da nesaka da sogleda zoshto Albancite kako eden narod sakaat da imaat dve drzavi.
Voss potsetuva na argumentot na angliskiot sociokritichar Eric Hobsawn.
”Albancite bi go promenile i ustavot na sojuzna republika Jugoslavija od 1974 iako bile qvantitativno povekje od pomalite narodi Slovencite, Makedoncite I Crnogorcite… ne da se konstitutiven narod” bidejki vo sosedna Albanija imaat vekje edna nacionalna drzava koja seushte ja imaat.
Se doagja do zakluchokot na Hobsawm: Sekoja nacija svoja drzava ama samo edna drzava sekoja nacija.
Albancite preku nivnoto lobi nauchia deka treba da se prikazuvaat kako zrtvi (shto do nekade vo Srbija/Kosovo bea-vo Makedonija ama vo nikoj sluchaj).
Kolku internacionalni politichari i drugi odluchuvachi vikaa deka 20. vek e kraj na etnichki chistenja i deka ne treba da se povtorat povekje. Toa se slushashe dobro. Ama vo zapadna Makedonija imashe odma posle prvata kambana na 21 vek etnichki chistenja.
Ushte zvuchat zborovite na NATO generalsekretarot George Robertson i visokiot prestavnik na EU Javier Solana: So UCK teroristi nema da se pregovara (Tie nemozea a da ne ja vidat novata sozdadena UCK pod ime AKSh koja saka da ja ”prodolzi vooruzenata borba” i otvoreno go prati ”golemoalbanskite celi”)
Kako i da e radikalnite Albanci vo Makedonija i vo ostatokot na Evropa smeat preku mikrofonite da izjavat deka sakaat da ziveat megju sebe.
Eden Germanec bi trebalo samo da se osmeli na ovaa rechenica pred kameri ili Danec vo Danska ili Avstriec vo Avstrija. Site tie od prichini na politichkata korektnost ne smeat da go napravat toa iako bezbrojni imigranti ziveat vo nivnite zemji kako i Albancite vo Makedonija. Ama Albancite smeat ova da go kazat i deka sakaat da isturkaat eden narod od svojata zemja. Prevrten Svet! (Dali dolarite se dovolni argumenti za da vo 21 vek edna nova nepravda bide vospostavena?)
Albancite ne govorat okolu zelbite na segregacija, za aktiven apartheid: Se palat kuki, crkvi letaat vo vozduh, hristijanski sloveni se izbrakani, kindapirani i so sila isterani od svojata okolija.
Ne masivno i spektakularno tuku vo poedini akcii ama sistematski i konsekventno- taka da se doagja do istiot rezultat kako i pri srpskite chistenja na Kosovo.
Ispagja deka kompletno bezopasnite Makedonci moraat da bidad krvna osveta za Albancite na Kosovo.
Da ne se lazeme.etnichkite Albanci se stignati dosta napred do nivnata cel: So pomosh na nerazbirliviot i bez objasnuvanje pritisok na zapadot vrz Makedonskata vlast i parlament Albanskiata nacionalnost dobi pravo na veto, pod izgovor deka ”samo” za zakoni koi vazat za malcinstvata.
Ama, spored Ambasadorot Schrameyer vo leto 2002: Koj zakon ne go pravi toa?
Ја Ја Naturlich!