Makrobiotikata i Rakot
RAK NA BELITE DROBOVI - 2 del
Na osnova na principite na kontrakcijata I expanzijata, mozeme istotaka podobro da razbereme zosto mnogu luge vo modernoto opstestvo gi privlekuva pusenjeto I zosto go zloupotrebuvaat tutunot trosejki go vo mnogu pogolemi kolicini od Indijancite. Nikotinot, glavnata sostojka na tutunot, mnogu e kontraktivna supstancija. Zemjodelcite vo juznite kraista cesto gi prskale posevite so sok od tutun za da gi odbijat parazitite I da gi sprecat bilnite bolest( ete vi eko-zemjodelstvo bez hemikalii). Vo teloto se slucuva slicen process. Bakteriite koi gi predizvikuvaat bolestite ne moze da se razvivaat vo alkalna sredina. Coveckata krv spored PH vrednosta e normalno neznacitelno alkalna. Sekojdnevmata ishrana od integralni zitarki, kuvan zelencuk I sezonsko ovosje – sozdava neznacitelna alkalna sostojba. Megutoa, modernata ishrana, koja sodrzi golem procent na meso, mleko I seker, ima za posledica krvta da stane kisela. Produktite koi sozdvaat kiselost se – mesoto, sekerot, jajcata, zivinskoto meso, mlecnite proizvodi, rafiniranoto belo brasno I proizvodi od brasno kako I stimulansite. Za da ja obnovi krvta soodvetnata PH vrednost I za da se sozdade ramnoteza vo kiselata, expanzivna sostojba, na krvta, teloto ja custvuva fizioloskata privlecnost na tutunot, kontraktivna supstancija. Spored svoeto biohemijsko deluvanje, nikotinot go podiga nivoto na sekerot vo krvta. Koga nekomu ke mu padne sekerot vo krvta toj ima potreba od pusenje. Poradi toa licata koi pusat cigara za cigara se tokmu tie kaj koi se javuva hipoglikemija, koi patat od nisko nivo na sekerot vo krvta I vo cija sekojdnevna ishrana nedostasuvaat kompleksni jagleni hidrati. Do taa sostojba doaga pri redoven vnes na prekumerni masnotii, proteini, seker I alcohol, a posledica moze da bide losa funkcija na pankreasot I crniot drob, slabenje na nadbubreznite zlezdi I haoticno emocionalno odnesuvanje. Kolku e poslaba krvta, toa e pojaka zelbata za pusenje tutun. Sto poveke covekot pusi, toa ima poveke jaglen-monoksid vo krvta, a srceto mora ponaporno da raboti.
Indijancite pusele malku tutun dnevno, a cesto vo tekot na podolgi periodi voopsto ne pusele. Vo istorijata na covestvoto recisi site tradicionalni drustva srekno ziveele bez tutun, a bioloskata potreba za pisenje ne postoi. Mozebi edinstveno severnoamerikanskite Indijanci gi privlekla ovaa, krajno kontraktivna po energija, razonoda zatoa sto nivnata glavna hrana, pcenkata, e najexpanzivna po energija, oblik na zitno zrno, pa toa bilo nacin koi tie go nasle - za da se vospostavi ramnoteza so svojata prirodna sredina.
Soedinuvackiot princip na zakonot na kontrakcija I expanzija ni pomaga da go svatime fizioloskoto pusenje I sinergistickoto deluvanje koj go ima hemiski tretiraniot tutun, preoptovaruvajki go krvotokot I disniot system I predizvikuvajki rak nab elite drobovi. Iako na Zapad epidemijata na rakot nab elite drobovi e pottiknata od dejstvoto na tutunot – taa sepak e prvenstveno bolest koja e predizvikana od prekumerno jadenje I bolest koja go sledi diganjeto na hemiskoto zemjodelstvo I menuvanjeto na obrazecot na ishranata, promeni do koi doslo posle 2ta svetska vojna.
Vrakanjeto kon ishranata vo cie srediste se naogaat integralnite zitarki, zelencukot, domasnoto ovosje I eliminiranje na proizvodi od zivotisnko poteklo, ke ima za posledica rakot nab elite drobovi povtorno da iscezne I povtorno da stane taka retka bolest kako sto bila vo pocetokot na 20 vek ili potpolno ke se eliminira kako nepotrebna bolest. Vitaminot A I beta-karotinot, sodrzani vo nekoi produkti, imaat zastitna uloga, iako se toa samo nekoi od pogolemiot broj na hranlivi sostojki koi blagotvorno deluvaat nab elite drobovi.
Vospostavuvanjeto na prirodniot system na zemjodelieto na regionalna osnova ke ima za rezultat znacitelno smalena zagadenost na sredinata, kako I podobruvanje na zdravjeto. Togas na posevite ne ke im bide potrebno tolku hemikalii kako denes,nitu GMO organizmi; nema da ni treba ni tolku nafta za transkontinentalna isporaka na zemjodelskite proizvodi I stoka, a ke se namali I potrebata za ekstrakcija na metalot zaradi proizvodstvo na teska zemjodelska oprema.
Tragajki po korenite za rakot nab elite drobovi, ke najdeme deka mnogu socijalni problemi se povrzani so nacinot na nassata ishrana I deka tie problemi ne moze da se resavaat bez menuvanjeto na obrazecot na nasata sekojdnevna ishrana.
Makrobiotikata moze da go spreci I izleci rakot nab elite drobovi.
________________________
Rak Na Belite Drobovi
________________________
PRIMARNI RIZICNI FAKTORI – meso, jajca, zivina, mlecni proizvodi, seker, maslo, belo brasno
DOPOLNITELNI RIZICNI FAKTORI – zacini, ovosje, stimulansi, drogi, cigari, zagadenost na vozduhot, azbest
ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, lisnat zelen I zolt zelencuk, mahunarki, algi, svez vozduh
Od kniga “ The Cancer Prevention Diet”, By Michio Kushi
Makrobiotikata i rakot
RAK NA BESIKATA I BUBREZITE - Glavni Pricini
Rakot na bubrezite, koj podednakvo gi napaga i mazite i zenite, se pojavuva i kaj vozrasnite i kaj decata. rakot na besikata e mnogu pocest kaj mazite, osobeno kaj onie vo zivotnoto doba od 55 do 70 godini.
Standardnoto medicinsko tretiranje se sostoi vo hirurskoto otstranuvanje na zaboleniot bubreg, zaedno so sosednite limfni jazli i nadbubrezni zlezdi. Toa e operacija koja se narekuva radikalna nefrektomija. Covekot moze da zivee ako ima samo eden bubreg. No, ako se otstranat dvata bubrega, togas mora da se izvrsi transplantacija na bubreg, ili se vrsi dijaliza. Masinata za dijaliza gi prevzema funkciite na bubrezite na toj nacin sto ja filtrrira tecnosta niz cevcinjata koi se staveni vo pacientovite race. Pacientot mora da podlozi na vakvata postapka 2 do 3 pati nedelno; a sekoja postapka trae 3 do 4 casa. Ponekogas pred operacijata se koristi zracenje za da se smali tumorot.
Vo slucaj na rak na besika, povrsinskite tumori obicno se otsranuvaat so spaluvanje ili odsekuvanje so pomos na cistoskop, elektricno cevce koe se protnuva niz mokracniot kanal, ili so pomos na abdominalen rez. Totalnoto otstranuvanje na besikata, vo poodminat stadium, se narekuva cistektomija. Kaj mazite maligniot proces cesto ja zafaka prostatata, koja istotaka se odstranuva. Togas na mestoto na otstranetata besika se stava vestacka, koja obicno se konstruira od del od tenkoto crevo i se povrzuva so kesata za isfrluvanje na mokracat od teloto, koja se menuva posle sekoja upotreba. Zracenjeto vo oblik na radijacija odnadvor ili implantirani radioaktivni zrnca istotaka se primenuva pri operacijata na besikata, za da se unistat invanzivnite tumori. Hemoterapijata ne se koristi kako osnoven tretman kaj rakot na besikata i bubrezite, no se primenuva za ublazuvanje na bolkite posle operacija. Od vkupniot broj na zaboleni od rak na besika tretirani so ovie metodi, 62% prezivuvaat 5 godini ili podolgo.
Glavni zadaci na bubrezite se da ja filtrriraat necistotijata od krvta i vishokot tecnost da ja isfrlat od teloto vo forma na mokraca. otprilika 1 litar krv proaga sekoj minut niz bubrezite, koi sluzat za reguliranje na solite, vodata i drugi sostojki na krvotokot. Mokracata se sozdava vo bubrezite so filtrriranje na ureata i drugi otpadni materii od krvnite sadovi i so apsorpcija i isfrluvanje na drugi supstancii od filtratot.
Kolicinata na mokracat koja se isfrla varira so kolicinata na ispienata tecnost, a obicno dostiga 1.000 do 1.500 kubni cm dnevno. kolicinata na tvrdite sostojki vo mokracata e razlicna, zavisno od ishranata, i znacitelno e pogolema posle vnesuvanje na produkti od zivotinsko poteklo koi se pobogati so masnotii i proteini. Lugeto koi ziveat so modernata nezdrava ishrana isfrluvaat dnevno okolu 40 do 75 grama cvrsti otpadni materii, od koi 25% ja socinuvaat ureata, 25% hloridite, 25% sulfatite i fosfatite, a ostatokot gi socinuvaat organskite kiselini, pigmentite, hormonite itn. Vo nezdravata mokraca moze da se naogaat golemi stapki na albumin, seker, krv, gnoj, aceton, masnotija, himus, kelijski materijal i bakterii. Zdravata mokraca treba da ima boja na 'novo zlato'. Nadbubreznite zlezdi, povrzani so gorniot del od bubrezite, se sostaven del del koj mu pripaga na prostatata i na del koj mu pripaga na penisot. Kaj zenite urinarniot sistem e vo dobar del odvoen od reproduktivniot sistem.
POREMETUVANJATA NA BUBREZITE moze da se podelat vo 2ve grupi. 1. Sostojbata na prekumerna kontrakcija, stegnatost i nesovitlivost na bubrezite imaat za posledica restrikcija na protokot na krv i mokrenjeto. 2. Sostojbata na labavost i otecenost go sprecuvaat potpolno filtriranjeto na krvta i moze da dovedat do prekumerno zadrzuvanje ili otstranuvanje na tecnostite. Prethodni znaci na stegnatost i stvrdnatost na bubrezite se nemirniot son, za koe vreme covekot se svrtuva i prevrtuva vo krevetot, nesonica, nimirni kosmari i rano stanuvanje nautro. Stegnatite bubrezi, extremno kontaktivni, se posledica na redovno, prekumerno vnesuvanje na extremni kontraktivni produkti, kako sto se - jajcata, mesoto, drugi proizvodi od zivotinsko poteklo, suvi peceni produkti, industriskata sol i hiperaktivnosta i sredinata ispolneta so pritisoci. Prvi znaci na prekumerno prosireni bubrezi se rkanje, stenkanje, mokrenje vo krevet, bolka vo delot na kicmata, stanuvanje noke zaradi mokrenje i kasno stanuvanje nautro. Ovaa extremno expanzivna sostojba na bubrezite e posledica na - vnesuvanje na golemi kolicini na tecnosti ( osobeno mleko, ovosni sokovi i kafe ), kako i produkti od tropsko poteklo, ovosje, seker i slatki so seker. sekerot ednas vnesen vo organizmot se pretvora vo voda. sekojdnevnoto dolgo sedenje doprinesuva kon slabost i mlitavost na bubrezite.
So tekot na vremeto, pregolemata, redovna konzumacija na krajno expanzivnite i krajno kontraktivnite proizvodi i pijaloci moze da dovedat do sozdavanje na kamen, cisti i tumori vo urinarniot trakt. Takvi opstrukcii se razvivaat koga vishokot na cvrsti otpadni materii ne mozat da projdat niz finata mreza na keliite vo vnatresnosta na bubrezite, mokracovodite ili besikata. Bubrezite se mesto kade cesto se nasobiraat sluzta i masnite kiselini. Vo takva sostojba bubrezite cesto ja zadrzuvaat vodata i stanuvaat hronicno oteceni. Bidejki procesot na otstranuvanje e sprecen, vishokot tecnosti cesto se nasobira vo nozete, sto predizvikuva periodicno otekuvanje i slabost. Istovremeno, doaga i do prekumerno potenje. Ako nekoj so taka otecena sostojba na bubrezite prodolzi da jade golemi kolicini na expanzivni produkti, nasobranite masnotii i sluz ke se krIstiliziraat vo forma na KAMEN VO BUBREZITE. Bubrezniot kamen najcesto e posledica na dolgotrajno, redovno vnesuvanje na produkti bogati so masnotii, kombinirani so razladeni ili ledeni proizvodi, osobeno so sladoledot, serbetot, jogurtot, oranzadata, bezalkoholnite pijaloci, ledenata voda i so drugi pijaloci koi go razladuvaat teloto.
Posle podolgo vreme cistite i bubrezniot kamen najposle ke prejdat vo BUBREZNI TUMORI, bidejki bubrezite vo samoodbrana se borat za da go ogranicat protekuvanjeto na vishokot voda. Sto se odnesuva do RAKOT NA BESIKATA, prekumernata kolicina na toksini i drugi iritiracki sostojki vo mokracata, osobeno onie koi poteknuvaat od prerabotenite produkti i hemijski precistenata voda, moze najposle da dovedat do - rak.
Rakot na bubrezite e so poveke kontraktiven karakter predizvikan od extremna kontraktivna hrana. Rakot na besikata e so poveke expanziven karakter predizvikan od extremna expanzivna hrana.
Za da se vospostavi povtorno ramnoteza, se preporacuva neznacitelno poexpanzivna makrobioticka ishrana za rakot na bubrezite, a poveke so kontraktiven karakter za rakot na besikata.
Makrobiotikata go sprecuva i leci i rakot na bubrezite i rakot na besikata.
Od kniga “ The Cancer Prevention Diet”, By Michio Kushi
___________________________________
Rak Na Bubrezite
___________________________________
PRIMARNI RIZICNI FAKTORI – masnotii, maslo, meso, mlecni proizvodi
DOPOLNITELNI RIZICNI FAKTORI – ovosje, sokovi, seker, zacini, bezalkoholni pijaloci, stimulansi, hemijski supstancii, drogi, lekovi
ZASTITNI FAKTORI – integralni zitarki, mahunarki, zelencuk, algi
_________________________________
Rak Na Besika
__________________________________
PRIMARNI RIZICNI FAKTORI– meso,jajca,zivina, maslo.,mast,mlecni proizvodi,seker
DOPOLNITELNI RIZICNI FAKTORI – belo brasno,ovosje, bezalkoholni pijaloci, kafe, hlorirana voda, vestacki zasladuvaci, zagadenost na vozduhot
ZASTITNI FAKTORI– integralni zitarki, mahunarki, zolt I zelen zelencuk, algi, izvorska voda