Eve edna metafora od hristijanstvoto pa taman da sme vo temata...
Velat neli deka site sme greshni, vo isto vreme evolutivnite biolozi pa i psiholozite velat deka nashata inteligencija ili potocno samosvest e nashiot najgolem problem a toa e apnuvanjeto na jabolkoto, drvoto na znaenjeto. Ti si sega svesen za sebe no i za svojata smrtnost i toa soznanie te ispadilo od rajskata gradina. Ziveesh vo nemir vo pozadina za razlika od zivotnite koi se tuka i sega, oni se vo rajot... ne razmisluvaat dali kje platat smetki, koga i kako kje umrat. Mojte pesovi ne drzat ljutina, zaboravaat odma sho se ispokarale so drug pes na shetalishte.
Materijalizmot e droga, go smiruva toj nemir na kratki stazi. Dokolku percepcijata ti e blagodarnost shto uopshte si ziv, imash prilika da ja iskusish ovaa realnost, kolku e prirodata ubava, ja gledash rajskata gradina togash si pod droga celo vreme. No otkako kje ja osetish blagodarnosta treba da im pomognesh na tie okolu tebe da se iskacat na taa visina... dokolku ne ti e gajle i uzivash vo drogata togash si na naredno nivo sebicen. Treba da umresh za da se prerodish neli... da umre atacmentot za sebe..
Bez uopshte da se navleguva vo gospod i dali zemjata e stara 6k godini moze da se najdat mudrosti vo knigata koi se aplikativni za po umetnicko ziveenje
Hristijanstvoto gledam deka denes se dvizi vo taa nasoka, crkvite se posetuvaat ne samo od vernici tuku i pocituvaci na mudrosta, umetnosta, hramot kako sejf spejs...