Od nego (Dekart) "pocnuva" diskusijata na modernata filozofija preku negovite "Meditacii". Pravcite spored koi se razviva mislata se nekolku, no dominanten "argument" se pojavi vo 1930tite godini vo 20. vek so tnr. logicki pozitivizam koj go formulira grupa misliteli vo tnr. "Vienski krug". Glavni eksponenti se Bertrand Rusel i na poleto na etikata - Santajana. Medjutoa, so pojavata na filozofijata na Ludvig Vitkenshtajn, se vrakjame maltene na prviot chekor, zoshto toj najubedlivo argumentira za ulogata na jazikot kako osnova na se ona sto mozeme da go pojmime. Znaci i mentalno ili pretezno mentalno e pojmuvanjeto na svetot iako osnovata e materijalna, t.e. mozocna.
Shodno, od dvata glavni argumenti protiv zaklucokot na Dekart - cogito ergo sum - najvlijatelna denes e kritikata na filozofot J. Hintikka. So prviot argument, Hintikka kritikuva deka poimanjeto "mislam znbachi sum" ne izrazuva deduktivna, nuzhna vistina.
No Hintikka se fokusira vtoriot tnr. "performantory argument" preku koj vnesuva nov poim -- "egzistencijalna nekonzistentnost". Imeno, Hinttikka veli deka logicki e nekonsistentno nekoj, kako Branko Crvenkovski na primer, da izjavi "Branko Crvenkovski ne postoi". Znaci vtoriot argument e deka e besmisleno da se kaze takvo nesto. Ako takva fraza se upotrebi kako argument da mu dokazes na nekoj nesto, togas se gubi osnovata na diskusijata.
Mislam deka Hitikka e vo pravo.