Драган Богдановски и Движењето за Ослободување и Обединување на Македонија (ДООМ)

Член од
28 јануари 2007
Мислења
511
Поени од реакции
228
DOOM-DVIZENJETO ZA OSLOBODUVANJE I OBEDINUVANJE NA MAKEDONIJA formirano od nacionalno osvesteni Makedonski sinovi koj zadoeni so Ilindenskiot ideal trgnale po stapkite na svoite dedovci, pretezno od politickite pritisoci na novite gospodari sto ja uzurpirale Makedonskata zemja tie nacionalno osvesteni Makedonski patrioti gi naramile torbite i kinisale po beliot svet na Evropskite i prekuokenaskite zemji, vo ova Dvizenje do izraz doaagaat Makedoncite od cetirite porobeni delovi na Makedonija Dvizenjeto za blueOsloboduvanje i Obedinuvanje na Makedonija formirano e nadvor od granicite na Makedonskata rasparcena zemja i se bori za nejzino celosno obedinuvanje,.

Dvizenjeto formirano e pred pocetokot na 1970te godini, nejzin prv pretsedatel izbran na kongresot 1972 godina e gospodinot Dragan Bogdanoski a za nejzin prv poptpretsedatel e izbran gospodinot Blagoja Sambeski za kratko vreme Dvizenjeto so zacuduvacko tempo i nevidena brzina se prosiruva na site kontinenti i uziva golemi simpatii kaj Makedonskata zaednica a toa najmnogu ke im smeta na izrodite Makedonski koj vlezeni vo jaremot na UDB-a na najgnasen nacin gi maltretiraa nivnite familii vo Republikata a na samite clenovi im zabranuvaa vlez vo tatkovinata a nekoi na najgnasen nacin gi izmacuuvaa od kako ke vlezea vo tatkovinata. na kongresot vo Minhen odrzan na 13 April 1974 godina prisustvuvaa pretstavnici na potkomitetite od celiot svet na toj kongres e izbrano slednoto rakovodstvo pretsedatel: Dragan Bogdanoski od Evropa, zam. pretsedatel Ljube Filkoski od SAD, vtor zam. pretsedatel Riste B. Risteski od Avstralija, sekretar Blagoja Sambeski od Evropa, politicki sekretar Stanko Vasilov od Avstralija, blagajnik Cane Trposki od Evropa.

Veke narednata 1975 godina Dvizenjeto pocnuva da se soocuva so nevideni problemi, najprvin slugite na satanata tito na svirep nacin vo svojot stan go zaklaa sekretarot na Dvizenjeto gospodinot Blagoja Sambeski i samo zaradi toa sto negovata ljubov kon tatkovinata bese pregolema, narednata 1976/77 godina bese predaden pretsedatelot na DOOM g-not Dragan Bogdanoski, so sluzbena kola na UDB-a Bogdanoski bese prefrlen vo srboslavia a potoa zatvoren vo macilisteto nareceno idrizovo so toa organizaciata se sooci so uste poopasen element na velepredavstvo.

Ne minovno e da se spomne i vondredniot kongres na DOOM odrzan vo 1976 godina po baranje na zadgranicnite komiteti, na toj kongres (ako moze da se narece kongres) bez prisustvo na pogolemiot broj clenovi od Centralkniot Komitet izbrano e novo rakovodstvo a za pretsedatel na CK na DOOM e izbran R.V.Solunski od Avstralija, na ovaj kongres treba da se kaze deka prisustvuvale samo 5-8 clenovi od koj troica bile od Avstralija, od ovaj moment Dvizenjeto za Osloboduvanje i Obedinuvanje na Makedonija belezi znacitelni porazi i vodi kon unistuvanje a veke pred 80te godini DOOM veke i ne postoi kako dvizenje nadvor od granicite na Etnicka makedonija naprotiv e preimenuvano vo komitet za covekovi prava i toa po iniciativa na veke noviot pretsedatel g-ot R.V.Solunski mora da se napomene deka toa preimenuvanje patriotite tesko mozele da go podnesat pa zatoa odgovorot bil deka: Dvizenjeto imalo teroristicko ime pa prema toa bile prinudeni da go promenat imeto na dvizenjeto toa e najgolemata laga kazana vo Dvizenjeto za Osloboduvanje i Obedinuvanje na Makedonija, preimenuvanjeto na DOOM vo Covekovi Prava nee podednakvo primeno od komitetite taka da na razlicni mesta se praveni razlicni komiteti i podkomiteti so razlicni iminja, vo noviot komitet za Covekovi prava masovno ucestvo zavzema naprednata intelegencia od Avstralija koja so narodni pari pocnaa da ja krstarat Evropa i celiot svet, za da tragediata bide uste pogolema ovie intelektualci koj zavzedoa vrvni mesta vo Komitetot za covekovi prava nemaa vo sebe nacionalno cuvstvo tie bea pro-komunisticki, pro-jugoslovenski, pro-grcki so eden zbor tie bea anti-makedonski raspolozeni pa prema a toa vodese kon unistuvanje na komitetot za Covekovi Prava, Avstraliskata intelegencia koja ucestvuvase na mnogu Evropski parlamentarni sostanoci pred se tie gi branea tugite interesi, pred bilo koj sostanok na Evropsko nivo tie moraa da odat vo Moskva Belgrad ili Atina na sovetuvanje zatoa i ovaj komitet neminovno morase da se ponisti za dobroto na Makedonija.

Na pocetokot na 90te godini poftorno na celo so Dragan Bogdanoski grupa cesni patrioti ja osnivaa partiata DPMNE Demokratska Partia za Makedonsko Nacionalno Edinstvo na ova osnivacko sobranie vo Evropa prisustvuvaa Dragan Bogdanoski, brakata Jakovleski, Zmejkoski, Trantaloski, Stevo Doneski-Majka, Ljubco Georgieski i drugi, pokasno na DPMNE mu bese stavena pridavkata VMRO i konecno na 17 Juni 1991 godina vo Republika Makedonija bese osnivana partiata VMRO DPMNE, mora da se kaze i toa deka osnivacot na partiata, tatkoto na DPMNE, pocesniot pretsedatel g-not Dragan Bogdanoski na samiot pocetok dojde do ne soglasuvanja i sprotistaveni mislenja so liderot na partiata po sto g-not Bogdanoski se najde nadvor od redovite na partiata VMRO DPMNE.

P.S. Pocituvani posetiteli na web stranicata na DOOM, seto pogore spomnato e napisano prema iskazi na clenovi na C.K. na DOOM i napisi vo sretstvata za javno informiranje, sakam da kazam deka vremeto ke si go kaze svoeto za toa koj i kade go odvede Dvizenjeto, zalno e sto poveke slucai ne se rasvetleni kako na primer grabnuvanjeto na Bogdanoski, atentatot izvrsen vrz sekretarot g-not Blagoja Sambeski i mnogu drugi predavstva vo Dvizenjeto, zatoa se nadevam ziviti svedoci koj bea vlezeni vo jaremot na satanata tito pred nivnata smrt ke ja kazat vistinata za dobroto na Makedonskata istoria oti samo taka gospod ke im gi prosti grevovite, a vo sprotivno tie izrodi ke nemaat mir i na drugiot vek.

Blagodaram

izvadeno od stranata na DOOM
 
Член од
28 јануари 2007
Мислења
511
Поени од реакции
228
UDB-a I DVIZENJETO Dvizenjeto za Osloboduvanje i Obedinuvanje na Makedonija od samiot pocetok na negovo formiranje pa se do negovoto unistuvanje se soocuva so nevideni pritisoci i teroriziranje na negovite clenovi, najmnogu od tajnite sluzbi na satanata tito a potoa poveke ili pomalku od sluzbite na drugite drzavi koj imaa zagrabeno teritorii od Makedonskata zemja, vsustnost celta na dvizenjeto e OBEDINUVANJE I OSLOBODUVANJE NA MAKEDONIJA pred se budenje na cuvstvata kaj Makedonskiot narod kaj raslenite Makedonci a pokasno preku organot Makedonska Nacia budenje na custvata na Makedoncite i vo Republika Makedonija koja e pod okupacia na srbia i vo sostav na jugoslavia kako i vo drugite porobeni delovi na makedonija od Bugarija, Grcija i Albanija, dvizenjeto ne im odgovaralo nitu na grcija nitu na bugaria a uste pomalku na Srboslavija (Srbija) prema toa ovie drzavi preku svoite tajni sluzbi vrsele razni pritisoci, zaplasuvanja i atentati na vidnite clenovi od Dvizenjeto i se so cel da gi otrgnat so pomislite od OBEDINUVANJETO NA MAKEDONIJA.

Togasnata sluzba na satanata tito narecna UDB-a gi terorizirala i gi zaplasuvala clenovite na dvizenjeto i nivnite simpatizeri, im zabranuvale vlez vo Tatkovinata iako vlezele im montirale soobrakajni nesreki, nekoi gi zatvorale po temnite prostorii na nekogasnata Jugoslavia a najmnogu vo macilisteto nareceno "idrizovo" vo redovite na Dvizenjeto za Osloboduvanje i Obedinuvanje na Makedonija masovno bile vkluceni i aktivisti od SR Makedonija koj bila vo sostav na jugoslavia koj potajno gi izvrsuvale dadenite zadaci, a Dvizenjeto na celiot glas preku negoviot organ MAKEDONSKA NACIA go krevala svojot glas protiv site nepravdi sto gi vrsele okupatorite vo site porobeni delovi na Tatkovinata.

Voedno preku istoto spisanie go budele i duhot na nacionalno custvo kaj Makedoncite, znaeko go seto toa tajnite sluzbi na UDB-a pristapuvaat na aktivno clenstvo vo Dvizenjeto zatoa sto obracot na Dvizenjeto bil od patriotski karakter pa im bilo tesko da go skrsat takviot obrac, lugeto na UDB-a doagaat do mnogu vazni pozicii vo Dvizenjeto, zavzemaat vidni i osetlivi funkcii na Dvizenjeto, a voedno paga pod kontrola i spisanieto MAKEDONSKA NACIA, vo Avstralija clenovite i potkomitetite na DOOM se soocuvaat so problemite sto im gi nanesuva UDB-askoto kuce skrieno vo sveta mantia svestenikot METODIA LAZARESKI koj direktno dobival instrukcii od tajnite sluzbi na UDB-a a toj kako nivni sluga gi izvrsuval tie naredbi, vo Evropa Dvizenjeto se soocuva so problemite sto im gi nanesuva UDB-asot IVAN PETROSKI - DZO ili poveke poznat pod psevdonimot VANE SAMOILOV ( fakti ) koj na Dvizenjeto mu nanesuva nevideni posledici, nemozejki taka lesno da izleze na kraj so ovie cesni Makedonski sinovi UDB-a pristapuva so izvrsuvanje na atentati, prvata zrtva im bese neumorniot Makedonski sin BLAGOJA SAMBESKI, kogo smrtta go zatekna na sekretarskata dolznost vo dvizenjeto BLAGOJA SAMBESKI bese svirepo zaklan vo negoviot stan od gnasite na UDB-a od izrodite na makedonskiot narod, nesto pokasno go osudia i go zatvoria na 12 godisna stroga robia i nejziniot pretsedatel i osnivac gospodinot DRAGAN BOGDANOSKI toj bese zatvoren vo 1977 godina vo temnite zandani na macilisteto nareceno "idrizovo" i so toa izrodite si ja zadovolia dusata, no za nivna nesreka DVIZENJETO ZA OSLOBODUVANJE I OBEDINUVANJE NA MAKEDONIJA stana se poaktivno i pomasovno. Vo 1988 godina na sredbata od Decata Begalci koja se odrza vo Skopje Republika Makedonija po baranje na bezbroj cesni Makedonski sinovi gospodinot DRAGAN BOGDANOSKI bese osloboden od zatvorskite kelii i bese pusten na slobodaја posle 11 godini od izdrzuvanjeto na zatvorskata kazna, toj bese zatvoren zatoa sto se cuvstvuvase Makedonec, zatoa sto lutaaki po svetot go budese nacionalniot duh kaj Makedonskiot narod, mozebi vo ovaa statia zasluzvaat da bidat spomnati poveki iminja od Makedonski izrodi koj javno rabotele za tajnite sluzbi na satanata tito no zasega ke ostane vaka kako stoe dodeka giu doabieme i ostanatite fakti, se nadevam deka vo najskora idnina ke bidat spomnati iminja na mnogu Makedonski izrodi..........................

Mnogu diskutabilna licnost no sepak moze da se kaze golem borec za Obedinuvanje
 

Џои

КИНЕКТиран
Член од
1 февруари 2007
Мислења
8.406
Поени од реакции
2.076
Off topic
Добро бе зошто олкав текст на латиница, пишувајте со македонска подршка да не те мрзи да стегниш Alt+Shift
 
Член од
28 јануари 2007
Мислења
511
Поени од реакции
228
Joey напиша:
Off topic
Добро бе зошто олкав текст на латиница, пишувајте со македонска подршка да не те мрзи да стегниш Alt+Shift
Abe negledas deka pisuva deka e tekstov prevzemen od sajt..sigurno nema jas sega po tvoja zelba da go menuvam cel tekst del po del..
Ajde sega vratete se na topikot
 
Член од
17 март 2005
Мислења
11.493
Поени од реакции
1.584
is no good: interesn informacii. Kolku da znaes, ima edna progrma-konverter, koja ako go postirsh teksot na latinica, avtomatski go isfrla na kirilica. Bi bilo ubavo da go imame na kajgana.

Po temata: mogu kje e poefikasno ako sajtot ne upotrebuva izrazi kako "slugi na sotonta", ili mu se obrakja na nekoj kako "kuche" (kucheto sepak e najdobar prijatel na chovekot, koj ne saka kuchinja, tesho da saka lugje). Treba po neemocionalno da se prikazhuvaat rabotite, kolku ida bile traumatichni po chlenovite na DOOM.

Fakt e deka Bogdanovski beshe kidnapiran od SDB i prenesen vo Makedonija. Mislam deka beshe iznudena negova sorabotka pod prisila, no ne sum siguren. Takvite lichnosti ne mozhea voopshto glava da dignat, gi jadeshe tama, a mesto niv bea prekjutno ostavani bugarski isprdoci kako Ljupco Georgievski. Vo osekoj sluchaj interesno da se dostavat ushte informacii i da se napravi istorijat na DOM, DOOM i drugite organizacii koi se borele za nezavisna Makedonija.
 
Член од
17 јули 2006
Мислења
3.114
Поени од реакции
22
Panko Stamkovski e roden vo selo Armensko, Lerinsko 1939 godina vo
predve~erieto na Vtorata svetska vojna.
Negoviot tatko vo toa vreme bil
mobiliziran kako gr~ki vojnik, no svesen
deka so toa }e ja brani gr~kata
denacionalizatorska politika, zaedno so
golem broj makedonski vojnici se
predal na Italijancite koi kako sojuznik
na Bugarija na svoite "zarobenici" im
dozvolile da zaminat za Bugarija
Otkako go zel ilegalno svoeto semejstvo,
zaminal za Sofija kade ostanale se do
1947 godina koga se preselile vo
slobodniot del na Makedonija, vo Skopje.
Malku potoa tatko mu se vklu~il vo gr~kata
gra|anska vojna, a toj so majka
mu ostanal vo Skopje. Istata ve~er, od
zaminuvaweto na tatko mu, po nalog na
OZNA bile internirani vo Ki~evo kade
ostanale do 1955 godina. Istata godina
Panko so nepolni {esnaeset godini se
vrabotil vo [tipskiot teatar od kade
zaminal vo Vele{kiot, pa potoa vo Radio
Skopje. Imal golemi problemi vo toa
vreme, bidej}i ne sakal da primi
jugoslovensko dr`avjanstvo. Tie negovi
pate{estvija od teatar do teatar traele se
do 1962 godina koga zaminal za
Avstralija
Povod za na{iot razgovor be{e negovata
nesebi~na rabota na poleto na
afirmacijata na makedonskata nacija na
pettiot kontinent

Gospodine Stamkovski, pove}e od sigurno e deka
va{iot `ivoten pat obiluva so
mnogu do`ivuvawa vredni za spomenuvawe, no
sepak da zapo~neme so va{eto odewe
za Avstralija. ]e n& ka`ete li koi bea
pri~inite {to ve nateraa da imigrirate vo ovaa
dale~na zemja?

STAMKOSKI: Pritisocite i omalova`uvawata vrz
mene, poradi neprimaweto na
jugoslovensko dr`avjanstvo do posledniot den ne
prestanaa. Koga ne mi dozvolija da odam
na turneja so {tipskiot teatar vo Pirinska
Makedonija, donesov re{enie da se preselam vo
Avstralija.

Ovde dojdov so italijanskiot brod "Roma" na 21
oktomvri 1962 godina. Kako intelektualec
koj ne go zboruva angliskiot jazik, prvite
godini mi bea najte{ki.

Koi se Va{ite prvi vpe~atoci za makedonskata
imigracija vo Avstralija i dali uspeavte
lesno da se vklopite vo nejzinite aktivnosti?

STAMKOSKI: Makedonskata imigracija vo
Avstralija vo toa vreme be{e pe~albarska, {to
voglavno si ostana i do den-denes. Prvata moja
op{testvena anga`iranost be{e vo
Kulturno-umetni~koto dru{tvo "Svetlost" pri
Crkovnata op{tina "Sveti \or|i". Kako porane{en
artist preku likot Don~e Makedon~e nastapuvav
so satiri~en humor, za koj tekstovite gi
pi{uvav samiot.

Podocna vlegov vo upravata na fudbalskiot klub
"Makedonija". Prvo bev vo kontrolata
komisija, no toga{niot blagajnik, Van~o
Nedelkovski, nikoga{ ne mi dade da napravam
kontrola vo finansiskata rabota. Po edna godina
stanav i potsekretar, ama moite
dobronamerni zabele{ki upravata te{ko gi
prima{e. Nikako ne sakaa da se otka`at od
petokrakata, koja ja imaa za klupski simbol, za
{to fudbalskata federacija ne ima{e na oko
kako komunisti i sekoga{ ni se svetea so kazni
i tendeciozno sudewe. Edinstveno mojot
predlog, klubot da gi nosi tradicionalnite
makedonski boi -crveno-crnata be{e ednoglasno
prifaten, taka {to so vreme toa go prifatija i
skoro site ostanati makedonski klubovi vo
Avstralija.

Podocna, koga ne bev vo upravata im dadov 12
vezeni amblemi so makedonskiot grboven
lav, koi bea isprateni od Kanada. Taka lavot
stana simbol na timot koj vo toa vreme go
dostigna svojot vrven zenit od negovoto
postoewe.
 
Член од
17 јули 2006
Мислења
3.114
Поени од реакции
22
MNOGUMINA PREKU VESNIKOT SE OSOZNAA KAKO
MAKEDONCI

Ka`ete ne{to za va{ata aktivnost vo Dvi`eweto
za osloboduvawe na Makedonija
(DOM i DOOM)?

STAMKOSKI: Vo 1971 godina dojdovme do prvite
broevi na "Makedonska Nacija"
isprateni na Peco Dimovski od Belgija. Po
zapoznavawe so platformata na DOM, go
formiravme prviot potkomitet na Organizacijata
vo Avstrlaija. Za da gi pro{irime aktivnostite,
otidovme vo Volongong i Kanbera za da se
zapoznaeme so licata koi n& gi prepora~a i ~ii
adresi gi dobivme od toga{niot organizacionen
sekretar, pokojniot Blagoja [ambevski. Lesna
mu zemja! Postavivme kontakti so tie lica, koi
vo toa vreme gi udiraa i temelite na prvite crkvi
na Volongong i Kanbera. Istite lu|e bea
involvirani vo s# {to doprinesuva{e za afirmacijata na
makedonstvoto, na politi~ko, crkovno,
kulturno-prosvetno ili sportsko pole. Za kuso vreme
se vospostavija vrski ne samo niz cela
Avstralija, tuku i niz cel svet. So "misterioznoto" ubistvo
na [ambevski,organizacijata po~na da opa|a,
osobeno koga vo nea vlegoa lu|e od UDB-a so
cel da ja rasturat. Bez da bidam izvesten na
moeto mesto kako politi~ki sekretar na DOOM
be{e postaven Vane Petrovski - Xo. Toa be{e
prvata nepravda kon mene od strana na
Dragan Bogdanovski, ama podocna taa
nepromislena gre{ka, tokmu nemu najmnogu mu se
osveti. Po sugestija na Xo i na u{te nekoi
negovi istomislenici vo Ustavot be{e vovedena
klauzula smrtna kazna. Celta be{e postignata.
Dvi`eweto be{e denono}no kontrolirano od
tajnite policii na evropskite i prekuokeanskite
zemji. Toa u{te pove}e se zasili po ubistvoto na
organizacioniot sekretar Blagoj [ambevski.
Po~na op{t progon na ~lenovite od Dvi`eweto.
UDB-a triumfira{e i likuva{e. Vo Melbrun be{e
poveden sudski proces poradi desetina
zapaleni koli na protivnicite na DOOM. Na sudot
ne im se sude{e na lica, tuku na DOOM.
Policijata ne pronajde koj go izvr{i toj
"teroristi~ki" akt, iako celta be{e jasna -
kompromitirawe na Dvi`eweto i zapla{uvawe na
~lenstvoto pa i narodot, a znaevme koj vo
minatoto, pa i sega go pravi toa.

Koi bea pobudite za da se zavzemete so
izdavaweto na nedelnikot "Makedonija"?

STAMKOSKI: 1982 godina zaedno so petnaesetina
istomislenici ja formiravme
organizacijata "Makedonsko-Avstralisko
nezavisno zdru`enie". Imavme ideja da go ottrgneme
na{eto iseleni{tvo od letargijata {to nastapi
po propa|aweto na DOOM. Za `al pak ja
povtorivme kobnata gre{ka. Primivme nekolku
neiskusni koleblivci, koi vedna{ {tom se
dograbaa do pozicii, po~naa da ja ko~at
rabotata. Na krajot trojca od nas si postavivme za
zada~a izdavawe na nedelen vesnik. Kon idejata
se priklu~i u{te eden autsajder, ama dodeka
se podgotovuvame za zapo~nuvawe i otkako jas so
moi pari kupiv nekoi ma{ini za
pe~ateweto, dvajca n& se otka`aa, uvereni deka
so vesnikot {to }e go izdavame, ne mo`eme
da se nadevame na golem odziv i profit, poradi
faktot {to kirili~noto pismo pove}e od
polovinata ne go znaeja vo toa vreme. A i
mototo na vesnikot za slobodna nezavisna i
obedineta Makedonija, za 99% vo toa vreme be{e
strav i trepet i neostvorliva ideja. Tretata
pre~ka so koja bevme svesni deka }e se soo~ime,
be{e, {to za prvpat se pojavuva
makedonska aktivnost na privatna osnova, vo
vreme koga s# be{e povrzano so crkvite i
nivnite op{tini.

Sepak po golemite insistirawa na eden od
~etvoricata, na 2 avgust 1982 godina go
izdadovme prviot broj. Za `al, dali i toj
o~ekuva{e pogolem profit ili se ispla{i od predizvikot,
po {est meseci me napu{ti, taka {to jas i
mojata sopruga Marika bevme prisileni da
prodol`ime i da ne se predademe.

Kako be{e primen vesnikot od Makedoncite vo
Avstralija?

STAMKOSKI: Za Makedoncite sekoja nova ideja e
te{ko svarliva. Nau~eni da ~itaat tu|i
antimakedonski vesnici, Makedoncite vo
"Makedonija" ne vidoa svoj vesnik, tuku - sudija za
nivnite zabludi. Zaradi toa se zameriv so
mnogumina, iako po dosta godini od istite dobiv i
komplimenti. Mnogumina preku ovoj vesnik se
opismenija i osoznaja kako Makedonci.
Prvpat imaa prilika da ja pro~itaat i da ja
vidat slikata na ^ento i da ja nau~at vistinata za
nego. I ne samo za nego, tuku i za stotici
drugi Makedonci i tabu temi. Pred pojavuvaweto na
ovoj vesnik, samoto spomnuvawe na nezavisna i
obedineta Makedonija go zapla{uva{e
Makedonecot. Denes nezavisnosta e opsesija na
sekoj Makedonec vo Avstralija. Kartata na
obedineta Makedonija e vo skoro sekoj dom. Ovde
vo Avstralija prvi go rasklinkavme
pogre{noto ubeduvawe za "na{eto slavjansko
poteklo". Za da ne bidam pogre{no razbran, ne
e toa zasluga samo na vesnikot, tuku i na
patriotskata ~ita~ka publika, bez koja te{ko }e
opstanevme.

NAJGOLEM PROTIVNIK - MAJKL RADIN

Ste pominale dosta te{ki godini!

STAMKOSKI: Nikoga{ ne sum razmisluval kolkava e
cenata na moeto `rtvuvawe, ama
sigurno znam deka e ni{to`na vo sporedba so
dadenite `ivoti na oltarot za slobodata na
Makedonija. Ako vesnikot be{e prifaten od
pogolemiot broj Makedonci, na{ite uspesi kako
narod, }e bea mnogu poglemi.

Mo`ete da dadete nekoj pokonkreten primer?

STAMKOSKI: Koga ovoj vesnik vo 1984 godina se
obide da gi podu~i Makedoncite kako
e najdobro da se popolnat popisnite formulari,
najgolem moj protivnik stana Majkl Radin i
negovite puleni od Melburn. Tie se obidoa da me
ubedat deka pravam najgolemo zlostorstvo
{to gi podu~uvam Makedoncite vo formularite da
zapi{at: dr`ava na ra|awe - Makedonija,
narodnsot - Makedonec, jazik koj se zboruva
doma - makedonski. Se ispla{ija deka ako
Makedoncite me poslu{aat, rezultatite }e bidat
poraz za jugoslovenstvoto. Lesno mo`e{e da
se slu~i vo avstraliskite statistiki da bide
izbri{ana odrednicata - Jugosloveni, zatoa {to samo
Makedoncite se deklariraat kako takvi.

So takvite antimakedonski postapki dojde do
toa, narodot da se somneva vo sekoja dobra
ideja. Se zapla{i, a mnogumina i napolno krenaa
race od s# {to e makedonsko, ta po~naa da
se intresiraat edinstveno za svoite li~ni
interesi. Duri i po rasturaweto na Jugoslavija, tie
nekoga{ni jugo-medii prodol`ija da im slu`at na
onie koi bea, a "potajno" i s# u{te se, za
Jugoslavija.

Pogre{noto prestavuvawe na na{eto iseleni{tvo
od strana na re`imskite medii, kako ne{to
sosem drugo od ona {to navistina sme, pridonese
vo statistikite na Avstralija na{iot broj da
bide ni{to`en, do toj stepen, {to nikoj
seirizono ne smeta na nas. ^esto pati politi~arite si
poigruvaat so nas, a privilegiite i pari~nata
pomo{ koi ni sleduvaat kako na treta najgolema
etni~ka grupa vo Avstralija, im gi dodeluvaat
na drugi. Na{ata konfuzija skapo ja pla}ame i
den-denes. "Makedonija" za seto svoe
publikuvawe se bore{e tokmu protiv tie anomalii.

Kolkav e uspehot na "Makedonija" vo razbivawe
na zabludite?

STAMKOSKI: Kako edna od najva`nite zada~i na
ovoj vesnik be{e da go razbie
pogre{noto natureno ubeduvawe za na{eto
poteklo. Sogleduvaj}i deka "slovenizmot", pokraj
grcizmot i komunizmot e najgolemata pre~ka da
se obedinat Makeodncite, sekoja prilika ja
koristev da gi suzbivam tu|ite propagandi,
doka`uvaj}i go spritivnoto.

POROBENITE NARODI SO RAZVEANO ZNAME PRAVAT
DR@AVI

Kolku {to mi e poznato, idejata za
{esnaesetkrakoto sonce za zname na Makedonija
isto taka poteknuva od vas, gospodine Panko?

STAMKOSKI: Vo novogodi{niot broj na
"Makedonija" vo 1983 godina be{e pomesten i
kalendar so karta na celokupna Makedonija. Vo
sredinata na kartata koja e so crvena
podloga go staviv {esnaestkrakoto sonce.
Dizajnot na sonceto im se dopadna na golem broj
~itateli, a i poradi faktot {to vo javnosta
nastapuvavme so razni simboli i znamiwa, jas vo
vesnikot go dadov opisot, dimenziite i boite na
na{eto makedonsko zname, objavuvaj}i go
kako zname na celokupna Makedonija. Na ova
vedna{ reagira{e edna "na{a" re`imska
radio-stanica, tvrdej}i deka prvo se pravi
dr`ava, a potoa zname. Jas mislam sprotivno od
toa. Porobenite narodi se digaat na vostanija
so razveano zname za da napravat dr`ava. I
zo{to da nemame zname, ako ve}e ne mo`eme da
imame obedineta dr`ava!? Znameto e
kamen-temelnik vrz koj }e se gradi idnata
slobodna, nezavisna i obedineta Makedonija. Toa,
{esnaesetkrako sonce za kuso vreme stana
obedinuva~ki simbol, ne samo na Makedoncite
vo Avstralija, tuku i {irum svetot. Za
predavstvoto na znameto, za toj sramen ~in, vinovnicite
eden den }e moraat da odgovaraat pred sudot na
narodot. A nim mnogu dobro im e poznat
gnevot na narodot, ta zatoa za da gi smirat
strastite pred sramnoto predavstvo, izre`iraa duri i
atentat vrz Gligorov. I dodeka s# u{te trae{e
{okot, vo Parlamentot go donesoa zakonot za
menuvawe na znameto.

Vo vremeto na propa|aweto na komunzimot i
prvite pove}epartiski izbori vo R.
Makedonija, kako i za vreme na odr`uvaweto na
Referendumot za samostojna
dr`ava, Vie bevte nazna~en za potpretsedatel na
VMRO - DPMNE za iseleni{tvoto.
Ka`ete ni ne{to za taa Va{a aktivnost?
 
Член од
17 јули 2006
Мислења
3.114
Поени од реакции
22
STAMKOSKI: Po antidiktatorskata revolucija vo
Romanija, razmisluvav dali i kaj nas ne e
potrebno da se izvr{i istoto. Vo ovoj vesnik
napi{av, a i mu prenesov na pokojniot Kostadin
Dinevski vo Skopje, deka nam Makedoncite ni e
potreben "Komitet za nacionalen spas".
Dinevski ednodu{no ja prifati idejata i kako
direktor na pretprijatieto "Makedonka" finansiski
be{e vo sostojba da ja potkrepi sekoja
patriotska nacionalna akcija. Za taa cel vedna{
vospostavi vrska so istomislenici i be{e
formirana MAAK. So smrtta na Dinevski, mnogu
raboti vo MAAK ne izlegoa kako {to bea
planirani. MAAK namesto partija, be{e proglasena
za dvi`ewe. A nam ni treba{e politi~ka partija
koja }e se bori za prevzemawe na vlasta vo
svoi race, kako HDZ, koja vo toa vreme ve}e
be{e formirana vo Hrvatska. Po debaklot so
MAAK, Dragan Bogdanovski, koj me|uvremeno
povtorno se vrati vo [vedska, izraboti
proglas i polititi~ka platforma za formirawe na
politi~kata Demokratska partija za
makeodnsko nacionalno edisntvo VMRO - DPMNE.
Mene mi be{e povereno edno od trite
potpretsedatelski mesta. Celata vlada be{e
sostavena od emigranti. Toa be{e vo fevrurari
1991 godina. Po objavuvaweto na platformata
naVMRO - DPMNE vo spisanieto "Mlad
Borec" idejata naide na dobar priem kaj
patriotsko osvestenite Makedonci vo Makedonija,
taka {to od nekolkute razo~arani ~lenovi na
MAAK se formira i VMRO-DPMNE.

Vedna{ objaviv povik do ~itatelite za
materijalno da ja pomogneme novata partija. Se javija
nekolkumina i prviot javen sobir se odr`a vo
makedonskiot centar vo San{ajn, predgradie na
Melburn.Taa ve~er sobravme 7.500 dolari gotovi
pari, a bea veteni u{te 13.000 dolari. Za
`al, parite dojdoa vo racete na Ivan Sokolov,
koj bez moe znaewe be{e nazna~en za
"prtsedatel na sobirnata akcija". So parite toj
samoinicijativno kupi dve faksimil ma{ini, ednata
za sebe, a drugata ja odnese li~no vo
Centralniot komitet na MVRO-DPMNE, so {to uspea
sekoja informacija da odi preku nego, ama i da
gi "cenzurira" i zloupotrebuva.

Kako i da e, toj gi postavi vrskite so
Zmejkovski, od kogo ni donese i pismo so koe be{e
nazna~en za "kooridnator" na VMRO-DPMNE za cela
Avstralija.

U{te edno moe razo~aruvawe koga ubavo znam deka
na Prvoto osnova~ko sobranie na
Potkomitet na VMRO-DPMNE vo Melburn, Sokolov
zaedno so site negoivi potkrepiteli i
istomislenici, odbi da velze vo rakovodstvoto,
so obrazlo`enie deka Partijata "Obedineti
Makedonci" }e ima pogolema {ansa na prvite
pove}epartiski izbori.Koga zavr{ija izborite i
otkako se vidoa rezultatite, toj so u{te nekoi
autsajderi formira paralelen Potkomitet i upotrebi
s# za da go diskreditira prviot. Vremeto poka`a
kolku bilo toa opravdano, a poverenieto {to
mu be{e dadeno pridonese VMRO-DPMNE vo
Avstralija da stagnira, na op{to zadovolstvo
od re`imliite.

MITROPOLITOT PETAR TREBA DA SE PROGLASI ZA
SVETEC

[to mislite za aktuelnata vlast vo Republika
Makedonija?

STAMKOSKI: Za vlasta, izglasana od nacionalno
odrodeniot del na Makedocnite, ne vredi
ni da se razmisluva. Ednostavnio, sekoj koj
glasal za taa vlast, pridonel za nacionalnoto
predavstvo izvr{eno na 5 oktomvri 1995 godina i
snosi celosna vina.

Postojat li mo`nosti za pobeda na nacionalno
opredelenite partii na slednite izbori vo
Republika Makedonija?

STAMKOSKI: Ako vo Makedonija ne pobedi
nacionalna partija, toga{ so sigurnost se znae
deka na Makedonija i nema spas. Duri i za
Albanija svetot ima pogolem respekt, otkolku za
Makedonija. Ekonomski razgrabena i
rasprodadena, taa pove}e e tu|a odo{to na{a. Duri i
"Makpetrol" pove}e e srpski, odo{to makedonski.
"Tajniot" dogovor pred 3 godini vo
London pome|u "Makpetrol" i Multi Korporacijata
Geneks od Belgrad, vo Makedonija
malkumina znaat, a tie {to znaat, mol~at za da
gi za~uvaat svoite li~ni interesi. Parite {to odat
za Srbija ne se za investicii, tuku toa e
profitot od - investiciite {to Srbija gi ima vlo`eno vo
Makedonija. Se razbira mnogumina novope~eni
makedonski biznismeni od toa dobro se
zaparija.

Vo Republika Makedonija momentalno ima golem
broj na tu|i naoru`ani gra|ani, a toa ne e
ni{to drugo tuku okupacija. "Na{ata" vlada e
gluva i nema. [to mo`eme da o~ekuvame od
edna takva vlada, posebno nie od dijasporata,
koi od nea sme smetani za "gra|ani od vtor
stepen".

Gospodine Panko, bi ve zamolil da ni ka`ete
ne{to okolu nedorazbirawata ili raskolot,
ako taka mo`am da go nare~am, vo Makedonskata
eparhija, za Avstralija i Nov
Zeland?

STAMKOSKI: Na toa pra{awe najdobro e da vi
odgovorat kompetentnite, a toa e samata
Eparhija i licata koi se zadol`eni vo nejzinata
uprava. Kolku {to mene mi e poznato, Eparhijata
treba{e da ja zapoznae po{irokata javnost so
dosega{nite uspesi i neuspesi. Se ~ekaat
rezultite od sudskiot proces koj zavr{i pred
eden mesec vo Melburn.Indikaciite zboruvaat
deka od toj proces protivnicite nema da izlezat
pobednici, iako za potrebite na sudskiot
proces, vo vrska so kanonskite zakoni,
"konsultant" go imale gr~kiot vladika Ezekil. Od
rezultatite na ovoj proces, mnogu }e zavisi
kako }e reagiraat i drugite na{i op{tini {irum
Avstralija. Nekade rabotite ve}e stivnuvaat i
protivnicite na reformite se otstranuvaat od
upravite, {to doka`uva deka ima zdravi sili koi
razmisluvaat logi~no. Sepak, daleku sme od
kone~noto razre{uvawe i vra}aweto na
Mitropolitot Gospodin Petar vo tatkovinata, te{ko
mo`e da se opravda. [to stoi zad seto toa, toj
e dol`en samiot da go iznese pred javnosta.

Za negovoto Visoko Preosve{tenstvo Mitropolt G.
Petar imate napi{ano deka ne e
Vladika, tuku Svetec. - ]e sakate li toa da go
doobjasnite za ~itatelite na
"Makedonsko Sonce" i za po{irokata javnost?

STAMKOSKI: Toa go re~e drug, jas samo go
prenesov vo "Makedonija". Mitropolt Petar
navistina mo`e da bide Svetec za `ivot, no toa
voglavno zavisi od nego li~no i negovite
Hristijanski i ~ove~ni principi, dali za Svetec
}e ostane i po negovoto predavawe vo racete na

Gospod Bog. Toj vr{i edno delo za koe nikoj od
SAS ne se nafati. [tetite {to dosega se
storeni vo ovaa Eparhija samo Gospod Bog ili
vistinski Svetec mo`e da gi donese na nekakov
red. Toa {to al~nite za pari go imaat zameseno
vo poslednite triesetina godini, da bide
ispe~eno za nekolku godini, e ramno na delo od
svetec. Gospodin Petar go odbra najsilniot
adut vo isteruvawe na pravdata do kraj:
Vistinata i verbata vo Boga i narodot. Sekoja druga
sila }e potklekne pred takvi silni aduti i
veruvam deka toa }e se slu~i vo najskora idnina.
Gospodin Petar e najzaslu`en da go ponese ~inot
Arhiepiskop i veruvam deka ako toj dojde
na toa mesto, na{ata makedonska crkva povtorno

}e bide vozobnovena vo patrijar{ija.

Na krajot, kako pobornik za Obedinuvawe na
Makedonija, {to mu prepora~uvate na
sekoj Makedonec?

STAMKOSKI: Da veruva vo obedinuvaweto! S# {to e
postignato vo svetot e napraveno,
zatoa {to nekoj veruval vo mo`nosta. Nekoj
veruval deka mo`e da se otide na mese~inata i
toa e postignato. Pa obedinuvaweto na
Makedonija ne e pote{ko od edno patuvawe na
Mese~inata! A, ako zememe vo predvid deka nikoj
ne e protiv obedinuvaweto, toga{ zo{to i
da ne rabotime na toa? Kako prvo, sekoj treba
da sfati deka od obedinuvaweto sekoj vo
Makedonija }e ima polza, a toa e lesno
izvodlivo, ako se stavi kraj na korupciite {to se
sproveduvaat kaj nas od odrodenite poedine~ni
tipovi na smetka od mnozinstvoto.

Istiot moment koga sekoj Makedonec }e po~ne da
veruva vo kone~niot triumf, Makedonija
}e zapo~ne da se obedinuva. Nikoj ne }e mo`e da
go spre~i toj proces!

Protivnici na idejata za obedinuvawe ne smee da
ima nitu od strana na malcinstvata, zatoa {to
i za niv }e bide podobro da `iveat vo taa idna
obedineta Makedonija, odo{to bilo vo koja
druga balkanska dr`ava.Tie edna{ treba da
svatat deka s# {to imaat denes, ne im go dale ni
Grcija ni Albanija, ni Srbija, pa nitu
Bugarija.

Makedonija otsekoga{ ra|ala genii vo site
oblasti od ~ove~koto op{testvo. Denes mo`ebi gi
ima mnogu pove}e odo{to bilo koga porano.
Veruvam deka Makedonija naskoro }e go
dade najdostojniot me|u dostojnite, komu
edinstvenata cel }e mu bide Obedinuvaweto na
Makedonija. Negovi u~iteli }e bidat najgolemite
svetski ma~enici na oltarot od slobodata.
 
Член од
17 јули 2006
Мислења
3.114
Поени од реакции
22
dragan bogdanovski borec za nezavisna makedonska drzava.
 
N

n/a

Гостин
fanatic напиша:
dragan bogdanovski borec za nezavisna makedonska drzava.
Nesrekjo!
Sega ke se zagrcnev od smeenje i od Cudenje u isto vreme....
Pravi bea Trendo i Login pred edno 7-8god. ..:)
Ostala je saaamo...fuuukara i raja....
Toj tvojot sto si go postiral na slikata e alfa i omega na makedonskoto DB...Slobodan Bogoevski-Zmija!
:pos2: :pos2: :pos2:
 
Член од
21 јуни 2007
Мислења
16
Поени од реакции
0
Misirkov напиша:
is no good: interesn informacii. Kolku da znaes, ima edna programa-konverter, koja ako go postirsh teksot na latinica, avtomatski go isfrla na kirilica. Bi bilo ubavo da go imame na kajgana.

Po temata: mogu kje e poefikasno ako sajtot ne upotrebuva izrazi kako "slugi na sotonta", ili mu se obrakja na nekoj kako "kuche" (kucheto sepak e najdobar prijatel na chovekot, koj ne saka kuchinja, tesho da saka lugje). Treba po neemocionalno da se prikazhuvaat rabotite, kolku ida bile traumatichni po chlenovite na DOOM.

Fakt e deka Bogdanovski beshe kidnapiran od SDB i prenesen vo Makedonija. Mislam deka beshe iznudena negova sorabotka pod prisila. Takvite lichnosti ne mozhea voopshto glava da dignat, gi jadeshe tama, a mesto niv bea prekjutno ostavani bugarski isprdoci kako Ljupco Georgievski. Vo osekoj sluchaj interesno da se dostavat ushte informacii i da se napravi istorijat na DOM, DOOM i drugite organizacii koi se borele za nezavisna Makedonija.

еве конвектор он лајнhttp://www.prespasky.com/index.php?option=com_wrapper&Itemid=213
 
Член од
17 јули 2006
Мислења
3.114
Поени од реакции
22
Zevsus напиша:
Nesrekjo!
Sega ke se zagrcnev od smeenje i od Cudenje u isto vreme....
Pravi bea Trendo i Login pred edno 7-8god. ..:)
Ostala je saaamo...fuuukara i raja....
Toj tvojot sto si go postiral na slikata e alfa i omega na makedonskoto DB...Slobodan Bogoevski-Zmija!
:pos2: :pos2: :pos2:
mozebi sum greska .stavi slika ako imas od dragan bogdanovski
 

ВМРО

Loved By Few, Hated By Many, Respected By All
Член од
12 септември 2005
Мислења
1.863
Поени од реакции
25
После излегувањето од затвор, се зборува дека Богдановски станал соработник на УДБА? Знае ли некој дали е вистина или не? Кој беше уапсен со него во Париз(Париз беше ако не се лажам)?
Вистина ли е дека Јован Трпеновски го наредил неговот апсење?
 

Kajgana Shop

На врв Bottom